»Geostrateške razmere od nas zahtevajo, da se še odločneje in hitreje podamo na pot nizkoogljičnega krožnega gospodarstva oziroma v zeleni prehod. Da bi to dosegli, potrebujemo energetsko samozadostnost in večji delež zelene energije, med katere sodi tudi zeleni vodik,
Ljubljana, 31. januar 2023 – »Geostrateške razmere od nas zahtevajo, da se še odločneje in hitreje podamo na pot nizkoogljičnega krožnega gospodarstva oziroma v zeleni prehod. Da bi to dosegli, potrebujemo energetsko samozadostnost in večji delež zelene energije, med katere sodi tudi zeleni vodik,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na današnjem Slovensko-nemškem dnevu vodika v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Slovensko-nemške gospodarske zbornice in Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije v Ljubljani.
Zaradi visokih cen energentov, ki so prizadeli predvsem Evropo, je evropska proizvodnja materialov postala nekonkurenčna. To še posebej velja za Slovenijo, ki je druga najbolj industrializirana država v Evropi. Industrija v Sloveniji je ena od ključnih gospodarskih panog, saj predstavlja kar 26 odstotkov BDP. Zato si ne moremo privoščiti, da bi to industrijo izgubili, je še poudarila Vesna Nahtigal. "Take razmere od nas zahtevajo, da se še odločneje in hitreje podamo na pot nizkoogljičnega krožnega gospodarstva oziroma v zeleni prehod. Osnovno vodilo mora biti zanesljiva in cenovno konkurenčna oskrba z nizkoogljično energijo. To bomo dosegli s povečanjem deleža obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, ki ju že danes uporabljamo za proizvodnjo zelenega vodika, ki ima zelo velik potencial," je še dodala.
Z razliko od Nemčije, Slovenija nima samostojne strategije na področju vodika, kar industrija in razvojno-raziskovalne institucije prepoznavajo kot pomanjkljivost. Slovenija tudi nima še nobene polnilnice na vodik za vozila in je na tem področju na robu Evropske unije. Nemčija je v zadnjih letih v to področje vložila več kot osem milijard evrov v raziskave in razvoj. Vodik je namreč široko uporabna tehnologija, ne le v proizvodnji električne energije, ampak tudi v industriji za proizvodnjo materialov, v transportu, kjer imamo že vozila, ki jih poganja vodik. Vendar je tehnologija še v povoju in cena vodika kot energenta je še vedno nekonkurenčna.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je poudaril, da tehnologija vodika veliko obeta tudi zaradi možnosti shranjevanja energije, kar druge oblike zelene proizvodnje elektrike ne omogočajo. Mag. Tina Seršen, državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energetiko, pa je izpostavila problem družbene sprejemljivosti novih tehnologij, saj številne civilne iniciative zavračajo projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov kot so vetrne in sončne elektrarne, zato je potrebno te tehnologije, vključno z vodikovo približati javnosti in doseči družbeni konsenz.
Gospodarska zbornica Slovenije, skupaj s svojimi regijskimi zbornicami podpira številne projekte na področju vodikovih tehnologij, kot sta North Adriatic hydrogen valley in Mala Zasavska vodikova dolina. Pravkar smo skupaj s Tehnološkim parkom Ljubljana pričeli s projektom izvedbe promocijskega vertikalnega pospeševalnika na področju vodikovih tehnologij, ki je sofinanciran s strani Slovenskega podjetniškega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.
VIR: GZS
Zaradi visokih cen energentov, ki so prizadeli predvsem Evropo, je evropska proizvodnja materialov postala nekonkurenčna. To še posebej velja za Slovenijo, ki je druga najbolj industrializirana država v Evropi. Industrija v Sloveniji je ena od ključnih gospodarskih panog, saj predstavlja kar 26 odstotkov BDP. Zato si ne moremo privoščiti, da bi to industrijo izgubili, je še poudarila Vesna Nahtigal. "Take razmere od nas zahtevajo, da se še odločneje in hitreje podamo na pot nizkoogljičnega krožnega gospodarstva oziroma v zeleni prehod. Osnovno vodilo mora biti zanesljiva in cenovno konkurenčna oskrba z nizkoogljično energijo. To bomo dosegli s povečanjem deleža obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, ki ju že danes uporabljamo za proizvodnjo zelenega vodika, ki ima zelo velik potencial," je še dodala.
Z razliko od Nemčije, Slovenija nima samostojne strategije na področju vodika, kar industrija in razvojno-raziskovalne institucije prepoznavajo kot pomanjkljivost. Slovenija tudi nima še nobene polnilnice na vodik za vozila in je na tem področju na robu Evropske unije. Nemčija je v zadnjih letih v to področje vložila več kot osem milijard evrov v raziskave in razvoj. Vodik je namreč široko uporabna tehnologija, ne le v proizvodnji električne energije, ampak tudi v industriji za proizvodnjo materialov, v transportu, kjer imamo že vozila, ki jih poganja vodik. Vendar je tehnologija še v povoju in cena vodika kot energenta je še vedno nekonkurenčna.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je poudaril, da tehnologija vodika veliko obeta tudi zaradi možnosti shranjevanja energije, kar druge oblike zelene proizvodnje elektrike ne omogočajo. Mag. Tina Seršen, državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energetiko, pa je izpostavila problem družbene sprejemljivosti novih tehnologij, saj številne civilne iniciative zavračajo projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov kot so vetrne in sončne elektrarne, zato je potrebno te tehnologije, vključno z vodikovo približati javnosti in doseči družbeni konsenz.
Gospodarska zbornica Slovenije, skupaj s svojimi regijskimi zbornicami podpira številne projekte na področju vodikovih tehnologij, kot sta North Adriatic hydrogen valley in Mala Zasavska vodikova dolina. Pravkar smo skupaj s Tehnološkim parkom Ljubljana pričeli s projektom izvedbe promocijskega vertikalnega pospeševalnika na področju vodikovih tehnologij, ki je sofinanciran s strani Slovenskega podjetniškega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.
VIR: GZS
