Raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice. Prvo meritev smo izvedli decembra leta 2012. Zadnjo meritev smo izvedli konec marca 2024 (22.3. – 1.4.), predhodno pa konec oktobra 2023 (20. – 30. 10.). Raziskave Ogledalo Slovenije ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100. Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju najprej navedena stopnja zaupanja, nato pa še razlika glede na predhodno meritev (enako velja za vsa obdobja, na katera se nanaša rezultat).

Civilna zaščita tudi dobrih pol leta po poplavah ostaja na prvem mestu med institucijami in organizacijami (stopnja zaupanja 63, razlika +2). To je tudi najvišji rezultat za zaupanje v Civilno zaščito, od vključitve v raziskavo marca 2021. Rezultat je zelo blizu najvišji izmerjeni stopnji zaupanja do sedaj, to je 65, ki ga držijo mala slovenska podjetja (marec 2022), ta so tudi tokrat na drugem mestu (58, n.s.). Sledijo »podjetje, organizacija, v kateri delujete« (36, -2), vojska (24, -4) in policija (24, +3), velika slovenska podjetja (12, -2) in šolstvo (12, +1), ter zdravstvo (0, +8), ki zaključujejo seznam institucij s pozitivno stopnjo zaupanja. Zaupanje v zdravstvo ni negativno prvič po marcu 2022 (takrat je bila stopnja zaupanja 14).

Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih (-80, -6), na predzadnjem mestu ostajajo stranke opozicije (-59, -4), podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še Državni zbor (-58, -4), stranke vladne koalicije (-57, -7) ter mediji (-54, n.s.), katerih rezultat je sicer enak kot v predhodni meritvi, a so zaradi padca ostalih institucij v bližini uvrščeni nekoliko višje.

Glede na predhodno meritev marca lani so največ zaupanja izgubile spletne trgovine (-16, -23), zaupanje je nižje za kar 23 točk in je sploh prvič negativno, odkar smo jih uvrstili v meritev (to je bilo marca 2021). Sledijo že omenjene stranke vladne koalicije in objave na družbenih omrežjih ter sindikati (-41, -5) in tuja velika podjetja (-26, -5).

Na drugi strani najvišjo rast zaupanja tokrat beležijo banke (-16, +12), že omenjeno zdravstvo ter sodišča (-23, +7) in javna uprava (-24, +7), sledita predsednica parlamenta (-33, +5) ter cerkev (-44, +5), ki beleži rast zaupanja že drugič zapored, s čimer je zaupanje v to institucijo sploh prvič višje od -50, odkar izvajamo raziskavo Ogledalo Slovenije.

Povprečna stopnja zaupanja v institucije ostaja negativna, to je -18, kar je za točko nižje kot pred pol leta. Institucija, ki beleži najvišji delež odgovora »zelo zaupam« ostaja civilna zaščita (28.8%), institucija, ki beleži najvišji delež odgovora »sploh ne zaupam«, je tokrat predsednik vlade (43.2%).

Pri zaupanju v poklice na prvem mestu ostajajo gasilci (stopnja zaupanja 89, razlika glede na predhodno obdobje -5), a tokrat so se z gasilci na prvem mestu izenačili reševalci (nujna medicinska pomoč), ki dosegajo enak rezultat, razlika glede na predhodno meritev znaša minus eno točko. Na tretjem mestu sledijo medicinske sestre (78, +2), ki so tokrat prehitele poštarje (76, -5). Sledijo znanstveniki (54, -4), (mali) podjetniki (53, –3) in vojaki (50, n.s.).

Na dnu lestvice ostajajo »politiki na splošno« (-84, -2), od spodaj navzgor sledijo vladni ministri (-64, -2), sindikalisti (-42, -2) in duhovniki (-42, -2) ter državni uradniki (-41, +6) in novinarji (-40, -4).

Največji padec zaupanja med poklici tokrat beležijo zdravniki (37, -9) ter v predhodni meritvi prvič uvrščeni dostavljavci (49, -8), značilen padec pa so doživeli tudi že omenjeni gasilci ter poštarji. Med ostalimi poklici so padci manjši oziroma jih večinoma ni. Pet poklicev beleži značilno rast zaupanja, najvišjo med njimi univerzitetni profesorji (41, +7), glede na rast zaupanja sledijo že omenjeni državni uradniki, še trem poklicem je zaupanje zrastlo za pet točk, to so občinski uradniki (-29, +5), javni tožilci (-22, +5) ter učitelji (46, +5).

Povprečna stopnja zaupanja v poklice je pozitivna in enaka tisti izpred pol leta (10). Poklic, ki beleži najvišji delež odgovora »zelo zaupam«, so še vedno gasilci (57.6%), a je ta delež občutno nižji kot pred pol leta, ko je znašal 66%. Poklic z najvišjim deležem odgovora »sploh ne zaupam« ostajajo politiki na splošno (42.1%).

V tokratni meritvi smo izmerili tudi zaupanje v sindikat FIDES ter Zdravniško zbornico Slovenije. Rezultate primerjamo s tremi poklici v zdravstvu in zaupanjem v zdravstvo na sploh. Sindikat FIDES beleži nizko stopnjo zaupanja (-66), pri čemer je delež odgovorov »sploh ne zaupam« (45%) višji od najvišjega deleža med standardno merjenimi institucijami (tega je v zadnji meritvi dosegel predsednik vlade). Stopnja zaupanja bi jih na lestvici standardno merjenih institucij uvrstila na predzadnje mesto, za vladne ministre. Zaupanje v Zdravniško zbornico je nekoliko višje (-34), tretjina anketirancev jim bolj zaupa, 26% sploh ne. Obe instituciji sta daleč od poklicev v zdravstvu in zdravstva kot takega.

Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Stopnja penetracije interneta v tej starosti na sploh v Sloveniji je 85%, višja od stopnje penetracije fiksne telefonije. 

Čas anketiranja in velikost vzorca:

2023 Marec: 25.3.-3.4.; n=1.023

2023 Oktober: 20.-30.10.; n=1.064

2024 Marec: 22.3.-1.4.; n=1.016

Družba Valicon že od leta 1996 aktivno spremlja javno mnenje in dogajanja v družbenem okolju vSloveniji (pred letom 2007 pod imenom CATI). V zadnjih letih smo v družbi Valicon posebno pozornost namenili graditvi spletnega panela anketirancev ter razvoju metod, s katerimi spremljamo razpoloženja državljanov oz. volivcev. Med temi velja omeniti t.i. »migration-poll« in»post-poll«, s katerimi smo že večkrat pojasnili nepričakovane zasuke v zadnjih dnevih pred volitvami. Raziskave Ogledalo Slovenije finančno ne podpira nobena zunanja organizacija ali posameznik.

Valicon je sicer ena od vodilnih družb za trženjsko svetovanje in raziskave na območju jugovzhodne Evrope. Valicon je specializiran za majhne trge, naročniku prilagojene rešitve, napredno metodologijo in poglobljen vpogled v naročnikovo področje delovanja. Osnovna dejavnost družbe je trženjsko svetovanje na podlagi trženjskih raziskav. Znanja in spretnosti zaposlenih segajo v discipline, kot so upravljanje z znamkami, svetovanje menedžmentu, inovacije, mediji, napovedovanje trendov, spletne strategije in »data mining«. Valicon svojim naročnikom že danes nudi svoje storitve na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, preko izbranih partnerjev pa tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope. 

VIR: Valicon