Združenje bank Slovenije je na pobudo članic pred letošnjimi poletnimi počitnicami v sodelovanju s strokovno delovno skupino in zunanjo oglaševalsko agencijo izvedlo prvo fazo obsežne kampanje ozaveščanja javnosti glede tveganj spletnih prevar.

Združenje bank Slovenije je na pobudo članic pred letošnjimi poletnimi počitnicami v sodelovanju s strokovno delovno skupino in zunanjo oglaševalsko agencijo izvedlo prvo fazo obsežne kampanje ozaveščanja javnosti glede tveganj spletnih prevar. Kampanja je zajela večino aktualnih komunikacijskih poti; njeno vsebino pa so sestavljala opozorila in napotki s ciljem preprečevanja ribarjenja oz. phishinga za občutljivimi ter osebnimi podatki. 

Da bi ugotovili, kako so kampanjo ozaveščanja o tveganjih spletnih prevar zaznali prebivalci Slovenije, je ZBS naročilo javnomnenjsko raziskavo. Ta je pokazala, da je kampanjo opazilo 60 odstotkov vprašanih – največ pozornosti so vzbudili oglasa na televiziji in objave na družbenih omrežjih, zelo opazna pa so bila tudi provokativna sporočila na jumbo plakatih, ki so posnemala tipična phishing sporočila. 

Glede na rezultate javnomnenjske raziskave in odzive je moč povzeti, da je bila kampanja uspešna in tudi provokativna, saj so se poleg strank bank in hranilnic, nanjo odzvali tako FURS kot policisti. Slednji so zaradi sporočil na jumbo plakatih in prijav občanov, celo preverjali na sedežu ZBS, ali gre za novo prevaro. Prav tako ugotavljamo, da so bila opozorila glede phishinga učinkovita, saj bi kar 80 odstotkov vprašanih poslej dobro premislilo o vpisu svojih podatkov v spletne obrazce. Pridobljeni podatki tudi kažejo, da je nadaljnje ozaveščanje javnosti še vedno nujno, saj slaba polovica vprašanih nikoli ne menja svojih prijavnih gesel ali kartičnih PIN-ov, nekaj vprašanih pa bi še vedno sporočilo svoja identifikacijska sredstva neznanemu klicatelju. Skrb vzbuja tudi podatek, da je največ anketiranih že bilo žrtev prevare, in sicer pri spletnih nakupih.

Zato bodo članice Združenja bank, banke in hranilnice, v okviru meseca kibernetske varnosti, 1. oktobra pričele z izvedbo drugega, jesenskega vala kampanje ozaveščanja. Fokus tokratne kampanje bo na investicijskih prevarah (vlaganja v kriptovalute) v povezavi z oddaljenim dostopom do naprav potencialnih žrtev. Število teh prevar namreč narašča, oškodovanja pa so zelo visoka.

Kampanja bo potekala prek TV oglasov, z opozorili na svetlobnih digitalnih panojih in z objavami na družbenih omrežjih ter spletni strani https://www.pazi.se. V okviru kampanje je izšla tudi posebna številka revije Bančni vestnik, ki je v celoti posvečena kibernetski varnosti. 12. oktobra bomo v sodelovanju s strokovnjaki s tega področja izvedli javno okroglo mizo z naslovom Digitalna transformacija in varnostni izzivi. 

Če je cilj naše družbe okrepiti zavedanje o kibernetskih tveganjih in spletnih prevarah, ki smo jim izpostavljeni vsi, in da bi jih uspešneje zaznavali ter preprečevali, bi morale biti tovrstne aktivnosti na delovnem programu vseh deležnikov v družbi vsaj enkrat letno in tako postati stalna vseslovenska aktivnost.


V tematski, septembrski številki Bančnega vestnika lahko preberete:
  • Aleksandra Žibrat: Moramo biti še boljši
  • Intervju s Petrom Grumom, generalnim direktorjem Finančne uprave Republike Slovenije, Tomažem Klobučarjem, vodjo Laboratorija za odprte sisteme in mreže Instituta Jožef Stefan, Emilijo Stojmenovo Duh, ministrico za digitalno preobrazbo in Urošem Svetetom, direktorjem Urada Vlade RS za informacijsko varnost: Dvigniti moramo raven kibernetske varnosti v celotni družbi
  • Gorazd Božič: Od mene je odvisno vse: Nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu v središče kibernetske obrambe postavlja posameznika
  • Matic Čaleta, Žiga Podgoršek in Denis Čaleta: Dvostranski meč umetne inteligence: Kako UI oblikuje kibernetsko varnost?
  • Matej Drašček in Sergeja Slapničar: Šest načinov za izboljšanje učinkovitosti notranje revizije kibernetske varnosti
  • David Gracer: Kibernetska varnost in spletne goljufije skozi oči goljufov
  • Alina Meško: Pravična prihodnost za žrtve spletnih zlorab
  • Grega Prešeren: Smernice upravljanja kibernetske varnosti v finančnem sektorju 
  • Gaja Šilak, Simona Sternad Zabukovšek in Samo Bobek: Kibernetska varnost
  • Boris Vardjan: Izzivi Generativnih vnaprej usposobljenih transformatorjev (GPT) na področju informacijske varnosti


Dodatne informacije o kampanji:



VIR: Združenje bank Slovenije

Editor