1. GIBANICA – bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Ljubljana, 22.–25. 2. 2023
Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti velja za najpomembnejšo nacionalno sodobnoplesno platformo. Ponuja kuriran nabor predstav, ki jih za festival vselej izbere tričlanska mednarodna selektorska ekipa, tokrat v sestavi Pia Krämer iz Nemčije (že več kot 35 let upravlja in vodi organizacije in projekte na področju uprizoritvenih umetnosti), Biljana Tanurovska - Kjulavkovski iz Severne Makedonije (kustosinja, raziskovalka in kulturna producentka, soustanoviteljica platforme Nomad Dance Academy (NDA) in projektnega prostora Kino Kultura (KK) ter programska direktorica skopske nevladne organizacije Lokomotiva) ter Maja Kalafatić iz Slovenije (plesalka, koreografinja, pedagoginja in učiteljica joge, ki živi in dela med Ljubljano, Beogradom in Helsinki). V utemeljitvi k izboru so med drugim zapisale: »Kot selektorska ekipa smo imele zelo težko nalogo pri izbiri med zelo raznolikimi in kakovostnimi predstavami, ki bi predstavljale nekakšen izbor slovenske produkcije v zadnjih dveh letih. Zato smo se odločile, da bomo predstavile dela, ki kažejo koreografske pristope k telesu, prostoru, času in materialom, ki razkrivajo napredne poglede na plesno umetnost.«
Društvo za sodobni ples Slovenije od leta 2012 podeljuje tudi nagrado Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa. Prejemnik nagrade Ksenije Hribar 2023 za življenjsko delo je Iztok Kovač, ostale nagrajence pa bomo razglasili na zaključni prireditvi, na kateri bomo poleg nagrad Ksenije Hribar podelili tudi nagrado za najboljšo predstavo Gibanice 2023 po izboru občinstva ter nagrado za najboljšo predstavo Gibanice 2023 po izboru strokovne žirije. Letos bodo o najboljši predstavi odločali Roberto Casarotto (Italija), sodirektor mreže Aerowaves, ki se ponaša s svojo edinstveno vlogo povezovalca med koreografi, plesnimi programerji in plesnimi navdušenci po vsej Evropi; Dries Douibi (Belgija), umetniški sodirektor Kunstenfestivaldesartes, ki sodi med najuglednejše mednarodne festivale, posvečene sodobnemu gledališču, performansu in plesu; in Lea Loeb (Švica/Argentina), programska vodja festivala Zürcher Theater Spektakel, ustanovljenega 1980, ki je danes eden najpomembnejših evropskih festivalov sodobnih oblik uprizoritvenih umetnosti.
Gibanica pa ni zanimiva le za domačo javnost, postala je tudi pomembno srečevališče tuijih producentov in selektorjev, saj jim v razmislek ponuja umetnost, ki bi jo utegnili uvrstiti v različne umetniške programe. Letos bo z nami karavana več kot 20 gostov iz 17 različnih držav.
V tekmovalnem programu se bo zvrstilo osem predstav.
Julia Keren Turbahn in Jan Rozman se v predstavi REČI REČI sučeta na presečišču predmetnega gledališča in sodobnega plesa ter iskrivo vabita k premisleku o odnosih med človekom in stvarmi, ki nas obkrožajo. V predstavi Oh, kako zelo običajno Bojana Robinson in Katja Legin skupaj z gosti na odru razpirata prepad med predstavami o srečnem družinskem življenju in realnostjo, a predstava je praznovanje, zato so v njej muzika, ples, baloni, koktejli, šampanjec … Mala Kline, ena najbolj prepoznavnih sodobnoplesnih ustvarjalk pri nas, se v predstavi VENERA: med ujetostjo in letenjem s sublimno multimedijsko/plesno stvaritvijo, s katero nas popelje na ločnico med resničnostjo in sanjskimi podobami, med drugim pokloni Botticellijevi sliki Rojstvo Venere. Krista Alexova in Loup Abramovici v plesnem performansu Poljub skupaj s Tomažem Gromom prevprašujeta, ali je poljub več kot le srečanje ustnic, ali je morda lahko tudi tveganje, nevarnost, smrtna obsodba … U.F.O.: Poklon Katalini Ladik, fascinanten preplet zvoka, glasu, giba in vizualij, je poklon Irene Z. Tomažin in Jule Flierl madžarsko-srbski pesnici in performerki Katalini Ladik. Kritičen pogled na sodobno odtujeno zahodno družbo nam v predstavi PČP – Preživljati čas plesaje odstira Matej Kejžar – ko produciramo, morda ne rastemo, ko preživljamo čas plesaje, pa cvetimo. Predstava Vstajenje 2.0 prepleta zvok, gib in čas, Beno Novak, Elvis Homan in Boštjan Simon pa si za izhodišče in gonilno silo jemljejo prav paradoks srečanja med njimi, avtorji, ki predstavo ustvarjajo. Predstava Brina – kinestetični spomenik Leje Jurišić, Bare Kolenc, Petera Kutina, Patrika Lechnerja in Mathiasa Lenza pa ponuja prevpraševanje tradicionalnega pogleda na spomenike kot statične in nespremenljive.
Selektorice so izmed 49 prispelih prijav v tekmovalni program izbrale 7 predstav, predstava REČI REČI pa se je z nagrado strokovne žirije, ki jo je na Gibanici 2021 prejel koreograf Jan Rozman za predstavo Predmetenje (produkcija zavoda Emanat), v tekmovalni program uvrstila neposredno.
Na letošnji Gibanici se bosta odvila tudi dva diskurzivna dogodka. Z avtorji, ki sodelujejo v tekmovalnem programu, bomo skušali odstreti, kako določene vsebine, teme, metode ustvarjanja in modeli delovanja vplivajo na njihove odločitve. Na javni razpravi pa bomo preizpraševali strategije politik na področju sodobnega plesa, saj so vključujoče razvojne kulturne politike nujen pogoj za profesionalno ustvarjanje.
Prvikrat pa bo Gibanica ponudila tudi program Fringe. Članici umetniškega odbora Mojca Kasjak in Nina Meško sta ob tem zapisali: »Z namenom ustvarjanja platforme in spodbujanja umetniške svobode ter povezovanja in umestitve inovativnih vsebin, ki predstavljajo morebitne nove formate, smo vzpostavili Gibanica Fringe – program izkustvenih delavnic, participatornih vsebin in video plesnih filmov. Z njim želimo odpirati in zagotavljati dodaten prostor, kjer bomo skupaj s plesnimi ustvarjalci_kami zainteresirani lokalni in mednarodni javnosti ponudili bogastvo formatov, procesov in plesnih praks ter se predvsem v sodelovanjih še tesneje povezali.«
Se vidimo na 11. Gibanici.
www.gibanica.info
VIR: Društvo za sodobni ples Slovenije
Društvo za sodobni ples Slovenije od leta 2012 podeljuje tudi nagrado Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa. Prejemnik nagrade Ksenije Hribar 2023 za življenjsko delo je Iztok Kovač, ostale nagrajence pa bomo razglasili na zaključni prireditvi, na kateri bomo poleg nagrad Ksenije Hribar podelili tudi nagrado za najboljšo predstavo Gibanice 2023 po izboru občinstva ter nagrado za najboljšo predstavo Gibanice 2023 po izboru strokovne žirije. Letos bodo o najboljši predstavi odločali Roberto Casarotto (Italija), sodirektor mreže Aerowaves, ki se ponaša s svojo edinstveno vlogo povezovalca med koreografi, plesnimi programerji in plesnimi navdušenci po vsej Evropi; Dries Douibi (Belgija), umetniški sodirektor Kunstenfestivaldesartes, ki sodi med najuglednejše mednarodne festivale, posvečene sodobnemu gledališču, performansu in plesu; in Lea Loeb (Švica/Argentina), programska vodja festivala Zürcher Theater Spektakel, ustanovljenega 1980, ki je danes eden najpomembnejših evropskih festivalov sodobnih oblik uprizoritvenih umetnosti.
Gibanica pa ni zanimiva le za domačo javnost, postala je tudi pomembno srečevališče tuijih producentov in selektorjev, saj jim v razmislek ponuja umetnost, ki bi jo utegnili uvrstiti v različne umetniške programe. Letos bo z nami karavana več kot 20 gostov iz 17 različnih držav.
V tekmovalnem programu se bo zvrstilo osem predstav.
Julia Keren Turbahn in Jan Rozman se v predstavi REČI REČI sučeta na presečišču predmetnega gledališča in sodobnega plesa ter iskrivo vabita k premisleku o odnosih med človekom in stvarmi, ki nas obkrožajo. V predstavi Oh, kako zelo običajno Bojana Robinson in Katja Legin skupaj z gosti na odru razpirata prepad med predstavami o srečnem družinskem življenju in realnostjo, a predstava je praznovanje, zato so v njej muzika, ples, baloni, koktejli, šampanjec … Mala Kline, ena najbolj prepoznavnih sodobnoplesnih ustvarjalk pri nas, se v predstavi VENERA: med ujetostjo in letenjem s sublimno multimedijsko/plesno stvaritvijo, s katero nas popelje na ločnico med resničnostjo in sanjskimi podobami, med drugim pokloni Botticellijevi sliki Rojstvo Venere. Krista Alexova in Loup Abramovici v plesnem performansu Poljub skupaj s Tomažem Gromom prevprašujeta, ali je poljub več kot le srečanje ustnic, ali je morda lahko tudi tveganje, nevarnost, smrtna obsodba … U.F.O.: Poklon Katalini Ladik, fascinanten preplet zvoka, glasu, giba in vizualij, je poklon Irene Z. Tomažin in Jule Flierl madžarsko-srbski pesnici in performerki Katalini Ladik. Kritičen pogled na sodobno odtujeno zahodno družbo nam v predstavi PČP – Preživljati čas plesaje odstira Matej Kejžar – ko produciramo, morda ne rastemo, ko preživljamo čas plesaje, pa cvetimo. Predstava Vstajenje 2.0 prepleta zvok, gib in čas, Beno Novak, Elvis Homan in Boštjan Simon pa si za izhodišče in gonilno silo jemljejo prav paradoks srečanja med njimi, avtorji, ki predstavo ustvarjajo. Predstava Brina – kinestetični spomenik Leje Jurišić, Bare Kolenc, Petera Kutina, Patrika Lechnerja in Mathiasa Lenza pa ponuja prevpraševanje tradicionalnega pogleda na spomenike kot statične in nespremenljive.
Selektorice so izmed 49 prispelih prijav v tekmovalni program izbrale 7 predstav, predstava REČI REČI pa se je z nagrado strokovne žirije, ki jo je na Gibanici 2021 prejel koreograf Jan Rozman za predstavo Predmetenje (produkcija zavoda Emanat), v tekmovalni program uvrstila neposredno.
Na letošnji Gibanici se bosta odvila tudi dva diskurzivna dogodka. Z avtorji, ki sodelujejo v tekmovalnem programu, bomo skušali odstreti, kako določene vsebine, teme, metode ustvarjanja in modeli delovanja vplivajo na njihove odločitve. Na javni razpravi pa bomo preizpraševali strategije politik na področju sodobnega plesa, saj so vključujoče razvojne kulturne politike nujen pogoj za profesionalno ustvarjanje.
Prvikrat pa bo Gibanica ponudila tudi program Fringe. Članici umetniškega odbora Mojca Kasjak in Nina Meško sta ob tem zapisali: »Z namenom ustvarjanja platforme in spodbujanja umetniške svobode ter povezovanja in umestitve inovativnih vsebin, ki predstavljajo morebitne nove formate, smo vzpostavili Gibanica Fringe – program izkustvenih delavnic, participatornih vsebin in video plesnih filmov. Z njim želimo odpirati in zagotavljati dodaten prostor, kjer bomo skupaj s plesnimi ustvarjalci_kami zainteresirani lokalni in mednarodni javnosti ponudili bogastvo formatov, procesov in plesnih praks ter se predvsem v sodelovanjih še tesneje povezali.«
Se vidimo na 11. Gibanici.
www.gibanica.info
VIR: Društvo za sodobni ples Slovenije
