V Banki Slovenije spreminjamo pristop k oblikovanju cikličnih kapitalskih makrobonitetnih instrumentov. Želimo namreč, da se okrepi njihova preventivna vloga. Na ta način bo tudi ob šokih, ki ne izvirajo nujno iz finančnega sistema (kot je bila na primer pandemija) in niso posledica prekomernega kreditiranja, na voljo kapital, ki ga je mogoče sprostiti. V primeru materializacije tveganj sprostitev blažilnika zmanjša verjetnost, da bi zahteve glede višine regulatornega kapitala omejevale banke pri podeljevanju kreditov. S sprostitvijo kapitalskih zahtev bo bankam omogočena absorpcija izgub in nadaljnje kreditiranje gospodarstva.

Z letom 2025 torej višamo stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika za izpostavljenosti v Sloveniji z 0,5 odstotka na 1,0 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Banke bodo morale tako za domače izpostavljenosti v letu dni zagotoviti več kapitala. Nazadnje smo v Banki Slovenije proticiklični kapitalski blažilnik povišali pred letom dni.

Hkrati smo se odločili, da ob umirjanju cikličnih tveganj, ki izhajajo iz nepremičninskega trga, znižamo sektorski blažilnik sistemskih tveganj za izpostavljenosti do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, z 1,0 odstotka na 0,5 odstotka. Ocenjujemo namreč, da se razmere na slovenskem nepremičninskem trgu umirjajo, kar zmanjšuje potrebo po uporabi tega blažilnika.

VIR: BS