Za boljši vpogled v postopek predvidene gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju ter vlogo Ministrstva za naravne vire in prostor podajamo nekoliko daljše pojasnilo.

Vsaka predvidena gradnja vetrnih elektrarn potrebuje pravno podlago, na podlagi katere upravni organ odloča o izdaji gradbenega dovoljenja. To so lahko občinski akti (občinski prostorski načrt – OPN, občinski podrobni prostorski načrt – OPPN, nekatere občine še niso sprejele OPN in imajo v veljavi še nekdanje Prostorske ureditvene pogoje – PUP), s katerimi občina načrtuje prostorsko ureditev lokalnega pomena ter določa pogoje urejanja oziroma gradnje. Kadar pa govorimo o umeščanju oziroma ureditvi državnega pomena, pa je to akt na državni ravni, tj. Državni prostorski načrt – DPN.
Zakonodaja glede na pogoje in okoliščine tudi določa, kdo je v katerih primerih v vlogi upravnega organa, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja (upravna enota ali ministrstvo). Organ mora o vlogi za gradbeno dovoljenje na koncu odločiti – lahko pozitivno, lahko pa tudi negativno.
 
Predvidena postavitev vetrnih elektrarn na območju Areha in Treh Kraljev
 
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) v zvezi s postavitvijo vetrnih elektrarn na območju Areha in Treh Kraljev kot upravni organ vodimo postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja. Želimo pojasniti, da je MNVP (kot upravni organ v tem postopku) vlogo investitorja dolžan sprejeti, postopek voditi v skladu z zakonodajo, na koncu pa o vlogi na podlagi ugotovitev tudi izdati pozitivno ali negativno odločbo.
 
V navedenem primeru MNVP vodi t. i. integralni postopek, to je upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja v katerem se hkrati izvede tudi presoja vplivov na okolje. Za integralni postopek je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ker investitor Energija na veter d. o. o. Ljubljana predvideva postavitev vetrnih elektrarn, ki skupaj presegajo moč 30 MW, je za posege treba izvesti presojo vplivov na okolje in gradbeno dovoljenje pridobivati v integralnem postopku. Investitor je k vlogi priložil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD) in poročilo o vplivih na okolje (PVO). V vlogi se investitor opira na prostorske ureditvene pogoje Občine Slovenska Bistrica, kamor sodi območje predvidene gradnje vetrnih elektrarn, glede gradnje kablovoda pa na prostorske akte občine Ruše.
 
V integralnem postopku je MNVP pridobival tudi mnenja pristojnih mnenjedajalcev glede skladnosti dokumentacije gradbenega dovoljenja (DGD) in PVO s predpisi iz njihove pristojnosti, in sicer glede vpliva gradnje na varovana območja in okolje (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija RS za vode, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove, Ministrstvo za obrambo, Javna agencija za civilno letalstvo...), glede vpliva na varovalne pasove (Direkcija RS za infrastrukturo, ELES, Elektro Maribor, Telekom Slovenije, Petrol, Komunala Slovenska Bistrica,…) in glede skladnosti z občinskimi prostorskimi akti (Občina Slovenska Bistrica in Občina Ruše).
 
Devet mnenjedajalcev je podalo negativno mnenje ali zahtevalo dopolnitev dokumentacije: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija RS za vode, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Občina Slovenska Bistrica, Občina Ruše, Komunala Slovenska Bistrica, Ministrstvo za obrambo. S prejetimi mnenji je MNVP seznanil investitorja in določil rok, do katerega mora ta dopolniti ali spremeniti dokumentacijo, s katero lahko ponovno poskuša pridobiti pozitivna mnenja. Odločitev o tem, ali se bo odločil za ponoven poskus pridobivanja pozitivnih mnenj, je na strani investitorja. Poudarjamo pa, da morajo biti za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja vsa mnenja pristojnih mnenjedajalcev pozitivna.

VIR: MNVP