Kako pravzaprav poteka tekmovanje z e-avtomobilom? Če se malo pošalimo, lahko rečemo, da je v enem delu podobno vožnji z avionom, saj sta v avtu voznik in kopilot. Prvi, kot pove že ime, vozi, drugi pa ga pri tem usmerja. Dirka je trajala dva dni; prvi dan so prevozili 210,64 km, drugi dan 249,06 km, skupaj torej 459,70km. Upoštevati velja še točnostne preizkušnje, ki jih je bilo prvi dan šest, drugi dan pa devet, skupna dolžina vseh točnostnih preizkušenj pa kar 258 km.

»Glede na to, da sem se tovrstnega dogodka udeležil prvič in imel pred tem le nekajkrat priložnost voziti električni avtomobil, je bilo pred začetkom tekmovanja seveda prisotne nekaj treme. Samo tekmovanje je zaradi trajanja relativno zahtevno, saj je treba imeti dolgo časa zelo visok nivo koncentracije. Je pa potekala trasa po prelepi pokrajin, ki je sicer tako podrobno nikoli ne bi imel priložnost videti,« pravi Kujtim, in dodaja: »Rezultati so najbolj odvisni od kopilota in od timskega dela. Najboljše rezultate dosežemo, če ne delamo napak pri sledenju poti. Prav zato ker smo HSE-jevci tako dobri v timskem sodelovanju, smo tudi tokrat dokazali, da lahko dobro sodelovanje premaga večletne izkušnje in tudi na papirju bolj zmogljiva vozila.«    

Edvin pa pojasnjuje: »Odločitev za udeležbo na 6. Mahle Eco Rallyju je padla tako rekoč v zadnjem trenutku. Zato ni bilo veliko časa za priprave, le kak teden pred začetkom. V tem času je bilo potrebno zbrati cel kup dokumentov, ki so potrebni za prijavo, in pripraviti avto.«

V Eco Rallyju se tekmuje v točnosti in porabi. Zato je na avto potrebno montirati opremo, ki omogoča natančne meritve hitrosti in prevožene poti. Pri tem so Edvinu in Kujtimu priskočili na pomoč v Elektro Primorski, kjer so njihovi mehaniki namestili senzorje. Vsega skupaj sta Edvin in Kujtim uspela opraviti le dva treninga in že je šlo zares. Konkurenca je bila letos, kot pravita, res huda, saj je tekmovalo kar nekaj posadk, ki jih poznamo iz »pravih« rallyjev.«

»Pri tovrstnih rallyjih klasična avto navigacija ne pride v poštev,« pravi Edvin. »Posadke moramo voziti točno po poti in s hitrostjo, ki jo določi organizator. Navodila so zapisana s posebnimi znaki v potni knjigi, ki jo dobimo le eno uro pred štartom. Za pregled je torej zelo malo časa.«

Štart prvega dne je bil na trgu Evrope v novi Gorici, štartna črta je bila meja med Italijo in Slovenijo.

Drugi dan je dirkače pot vodila preko Krasa do Kopra, kjer so imeli postanek za obisk Pretorske palače, cilj ralyja je bil ponovno v Novi Gorici.

»Oba dneva smo vozili po poteh, ki so večinoma primerne samo za kolesarje, po krajih za katere do sedaj sploh nisem vedel, da obstajajo, saj so precej odmaknjeni od glavnih transverzal. Vreme je bilo krasno, razgledi pa fantastični. Škoda, da sovoznik nima časa uživati v njih, saj mora stalno spremljati metre in delati korekcije glede na to, kako voznik izpelje ovinek. Sva se pa naužila svežega zraka in piša vetra, saj naši avtomobili ne povzročajo ne emisij in ne hrupa,« zaključuje Edvin njuno noro avanturo.

VIR: HSE