Cilj reforme je zmanjšati odvisnost cen električne energije od nestanovitnih cen fosilnih goriv, zaščititi potrošnike pred povišanji cen, pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije (OVE) in izboljšati varstvo potrošnikov.
Datum objave:
23. oktober 2023
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Pexels
Cilj reforme je zmanjšati odvisnost cen električne energije od nestanovitnih cen fosilnih goriv, zaščititi potrošnike pred povišanji cen, pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije (OVE) in izboljšati varstvo potrošnikov.
Svet EU je dosegel dogovor glede predloga za spremembo zasnove trga EU z električno energijo. Predsedstvo Sveta bo tako lahko začelo pogajanja z Evropskim parlamentom, da bi dosegli končni dogovor.
Predlog je del širše reforme zasnove trga EU z električno energijo, ki vključuje tudi uredbo, osredotočeno na izboljšanje zaščite EU pred tržnimi manipulacijami z boljšim spremljanjem in preglednostjo (REMIT). Na seji Sveta za promet, telekomunikacije in energijo 19. junija 2023 je bil dosežen dogovor o splošnem pristopu glede uredbe REMIT.
Cilj reforme je stabilizirati dolgoročne trge z električno energijo s spodbujanjem trga za pogodbe o nakupu električne energije, s katerimi se bodo posplošile dvosmerne pogodbe na razliko in izboljšala likvidnost terminskega trga.
Cilj reforme je stabilizirati dolgoročne trge z električno energijo s spodbujanjem trga za pogodbe o nakupu električne energije, s katerimi se bodo posplošile dvosmerne pogodbe na razliko in izboljšala likvidnost terminskega trga.
Svet EU se je dogovoril, da bodo države članice spodbujale sklepanje pogodb o nakupu električne energije z odpravo neupravičenih ovir in nesorazmernih ali diskriminatornih postopkov ali pristojbin. Ukrepi lahko med drugim vključujejo državne jamstvene sheme po tržnih cenah, zasebna poroštva ali instrumente, ki združujejo povpraševanje po pogodbah o nakupu električne energije.
Svet EU se je dogovoril tudi, da naj bi bile dvosmerne pogodbe na razliko (dolgoročne pogodbe, ki jih sklenejo javni subjekti v podporo naložbam, ki dopolnjujejo tržno ceno, kadar je nizka, in od proizvajalca zahtevajo, da vrne znesek, kadar je tržna cena višja od določene omejitve, da bi preprečili čezmerne nepričakovane dobičke) obvezni model, ki se uporablja, kadar je javno financiranje vključeno v dolgoročne pogodbe, z nekaterimi izjemami.
Dvosmerne pogodbe na razliko bi se uporabljale za naložbe v nove obrate za proizvodnjo električne energije, ki temeljijo na vetrni energiji, sončni energiji, geotermalni energiji, vodni energiji brez akumulacije in jedrski energiji. To bi zagotovilo predvidljivost in gotovost.
Pravila za dvosmerne pogodbe na razliko bi se uporabljala šele po triletnem prehodnem obdobju (pet let za projekte v zvezi s hibridnimi sredstvi na morju, povezane z dvema ali več trgovalnimi območji) po začetku veljavnosti uredbe, da se ohrani pravna varnost za tekoče projekte.
Svet je dodal prožnost glede tega, kako bi se prihodki, ki jih ustvari država z dvosmernimi pogodbami na razliko, prerazporedili. Prihodki bi se prerazporedili končnim odjemalcem, lahko pa bi se uporabili tudi za financiranje stroškov neposrednih programov zaščite cen ali naložb za znižanje stroškov električne energije za končne odjemalce.
Mehanizmi zmogljivosti so podporni ukrepi, ki jih lahko države članice uvedejo za plačilo elektrarnam, da bi zagotovile srednjeročno in dolgoročno zanesljivost oskrbe z električno energijo. Svet se je dogovoril o odpravi začasne narave takšnih ukrepov.
Svet je uvedel odstopanje od obstoječih zahtev glede mejnih vrednosti emisij CO2, da bi lahko proizvajalci prejeli podporo iz mehanizmov zmogljivosti, pod strogimi pogoji in do 31. decembra 2028.
Države članice so se tudi strinjale, da je treba poenostaviti postopke odobritve mehanizmov zmogljivosti. Svet EU je predlagal spremembe, ki se osredotočajo na racionalizacijo postopka v sedanjem okviru mehanizma zmogljivosti. Komisijo je tudi pozval, naj predloži podrobno poročilo, v katerem bo ocenila še druge možne načine za poenostavitev postopka uporabe mehanizmov zmogljivosti. Poročilu bi sledili predlogi za poenostavitev postopka tri mesece po začetku veljavnosti uredbe.
Svet EU je uvedel tudi pojasnila v zvezi z določbami o varstvu odjemalcev. Dogovoril se je o okrepitvi varstva potrošnikov z vzpostavitvijo proste izbire dobavitelja in možnosti dostopa do dinamičnih cen električne energije, pogodb za določen čas in pogodb s fiksno ceno, razen če dobavitelji ne ponujajo takšnih pogodb in pod pogojem, da to ne zmanjša splošne razpoložljivosti takšnih pogodb.
Svet se je dogovoril o strožjih pravilih za dobavitelje v njihovih strategijah določanja cen, da bi odjemalce zaščitili pred nihanji na veleprodajnih trgih. Dogovoril se je, da bodo ranljivi odjemalci zaščiteni pred odklopom z vzpostavitvijo sistemov „zasilnega dobavitelja“, da se zagotovi neprekinjenost oskrbe vsaj za gospodinjske odjemalce, če takšni sistemi še ne obstajajo.
Poleg tega je bil Svet EU soglasen, da bodo imeli vsi odjemalci pravico do sistemov souporabe energije (uporaba, souporaba in shranjevanje energije iz lastne proizvodnje) ter da se bodo vse pravice odjemalcev razširile na končne odjemalce, vključene v sisteme souporabe energije.
Glede dostopnih cen energije med krizo države članice lahko v skladu s sedanjimi pravili uporabljajo regulirane cene za energijsko revna in ranljiva gospodinjstva ter kot prehodni ukrep za gospodinjstva in mikropodjetja ne glede na to, ali obstaja kriza zaradi cen električne energije ali ne. Z reformo se dodaja začasna možnost uporabe reguliranih cen, celo nižjih od stroškov, za mala in srednja podjetja v času krize.
Države članice so okrepile vlogo Sveta EU pri razglasitvi začasne regionalne krize zaradi cen električne energije ali krize zaradi cen električne energije na ravni EU. Spremenile so tudi pogoje za razglasitev krize zaradi cen električne energije, tako da se kriza lahko razglasi, kadar se pričakuje, da bodo zelo visoke povprečne veleprodajne cene električne energije vztrajale vsaj šest mesecev in da se bo strma rast maloprodajnih cen električne energije nadaljevala vsaj tri mesece.
Svet EU se je dogovoril, da lahko države članice do 30. junija 2024 uporabljajo zgornjo mejo čezmernih tržnih prihodkov od električne energije, proizvedene pri proizvajalcih z nižjimi mejnimi stroški, na primer z uporabo OVE, jedrske energije in lignita (podmejni proizvajalci), pod enakimi pogoji kot nujni ukrep o podmejnih prihodkih, sprejet 6. oktobra 2022.
Dogovor bo podlaga za mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom o dokončni obliki zakonodajnega akta. Svet EU in parlament bosta morala izid pogajanj uradno sprejeti.
Z reformo zasnove trga z električno energijo se sicer predlaga sprememba ustrezne zakonodaje o trgu z električno energijo in boljša zaščita EU pred tržnimi manipulacijami z boljšim spremljanjem in preglednostjo (REMIT).
Evropska komisija je predloge za reformo zasnove trga EU z električno energijo sprejela 14. marca 2023.
Evropska komisija je predloge za reformo zasnove trga EU z električno energijo sprejela 14. marca 2023.
VIR: Naš Stik