Avtor:

Avtor fotografij:

Glede na trenutni 32-odstotni cilj EU do leta 2030, ki ga določa direktiva EU o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov iz leta 2018, je doseženi delež še vedno precej pod tem ciljem. Zato morajo države okrepiti svoja prizadevanja, da ostanejo nad izhodiščem, določenim v uredbi EU o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepih, ter da se uskladijo z zahtevano usmeritvijo EU. Sploh glede na to, da je Evropska komisija leta 2021 izdala svoj predlog za spremembo direktive o obnovljivih virih energije, kjer želi povečati cilj OVE na 40 odstotkov, z načrtom REPowerEU leta 2022 pa ga povišati na 45 odstotkov.

Z več kot polovico njihove energije iz OVE v svoji bruto končni porabi energije je imela Švedska daleč največji delež med državami članicami EU (62,6 odstotka). Država se večinoma zanaša na mešanico biomase, hidroelektrarn, vetra, toplotnih črpalk in tekočih biogoriv. Sledita Finska (43,1 odstotka) in Latvijo (42,1 odstotka), ki se obe zanašata na izrabo biomase in hidro energijo. Na četrtem mestu je z 37,6-odstotnim deležem Estonija, ki izkorišča biomaso in veter. Sledita pa ji Avstrija (36,4 odstotka), ki se večinoma zanaša na hidro energijo in biomaso, ter Danska (34,7 odstotka), ki večinoma električno energijo proizvede iz biomase in vetrnih elektrarn. 
Skupno je 15 od 27 članic EU leta 2021 imelo nižji delež od povprečja EU (Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska in Slovaška). Najnižji delež OVE pa je bil zabeležen v Luksemburgu (11,7 odstotka), na Malti (12,2 odstotka), na Nizozemskem (12,3 odstotka), na Irskem (12,5 odstotka) in v Belgiji (13 odstotkov).

Vir: Naš Stik