Zagovornik načela enakosti je Državni volilni komisiji (DVK) poslal več priporočil glede uresničevanja volilne pravice ljudi z invalidnostmi, zlasti tistih z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi.

petek, 22.3.2024
Ljubljana, 22. marca (STA) - Zagovornik načela enakosti je Državni volilni komisiji (DVK) poslal več priporočil glede uresničevanja volilne pravice ljudi z invalidnostmi, zlasti tistih z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi. Priporočil je posodobitev volilnih gradiv, informacij in postopkov, tako da bodo vsi ljudje to pravico lahko dejansko uresničevali.
Hkrati je predlagal ustreznejša navodila in usmeritve za delo volilnih organov, da bo uresničevanje volilne pravice v celoti zagotovljeno za vse, posebej tudi za tiste volivce, ki jim je bila ta pravica vrnjena.

DZ je namreč januarja sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, ki odpravlja omejitev aktivne in pasivne volilne pravice nekaterim osebam, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir pod skrbništvom. Volilna pravica je bila tako vrnjena več kot 4000 volivcem. Ob sprejemanju novele je Zagovornik priporočil, da morajo biti postopki in volilno gradivo dostopni in lahko razumljivi. Tako bodo opolnomočeni vsi volivci ne glede na njihove osebne okoliščine.

A razen možnosti za volilnega pomočnika kot podporne osebe drugih izboljšav z novo ureditvijo, ki bo veljala že na junijskih volitvah v Evropski parlament, ni, ugotavlja.
Nedostopna ali premalo dostopna gradiva, informacije in postopki lahko po njegovem svarilu pomenijo diskriminacijo. Glede na to je DVK podal priporočila, da z ustreznimi ukrepi v praksi zagotovi dostopnost volitev za vse. Predlagal je denimo, da se posodobijo vsi volilni postopki in se zagotovi informiranje v ustreznih oblikah, jezikih in tehnologijah.
Ob pregledu spletne strani DVK je ugotovil, da je treba preveriti, kako dostopni so denimo obrazci za dajanje podpore kandidatnim listam za slabovidne, slepe in gluhoslepe. Prav tako je DVK priporočil, da pripravi informacije in druga gradiva v obliki lahkega branja. Tako bodo dostopne vsem, ki težje berejo, se težje učijo, ki ne znajo dobro slovenskega jezika ali imajo druge začasne ali trajne oviranosti in motnje. Takšnega je po nekaterih raziskavah skoraj tretjina prebivalstva.

Lahko razumljiva morajo biti nadalje pojasnila o kandidaturah in o možnosti za dajanje podpore kandidatom, pojasnila, kako se izvaja pravica do podpore osebe po lastni izbiri pri glasovanju, kakšne so druge oblike glasovanja in možne pritožbene poti in kako ravnati ob morebitni zavrnitvi podpore volilnega pomočnika. Za ljudi z invalidnostmi je treba sicer zagotoviti posebej prilagojene glasovnice, kot to že vrsto let zahteva zakon.

Več informacij na spletni strani DVK in e-Upravi je pomanjkljiva ali ne upošteva sprememb zakonodaje, ocenjuje Zagovornik.

V nadaljevanju je opozoril na nedorečenosti glede glasovanja po pošti. Ob tem priporoča, da se glasovanje po pošti omogoči vsem, ki težko pridejo na volišče in imajo odločbe, ki dokazujejo invalidnost. Obenem je treba možnost za glasovanje na domu zagotoviti tudi osebam z invalidnostmi, ne le bolnim.

Volilni organi so odgovorni za nemoteno uresničevanje volilne pravice, zato morajo biti seznanjeni z zakonskimi novostmi. Zagovornik priporoča DVK, da zagotovi posodobljene in ustrezne usmeritve volilnim komisijam in posameznim volilnim odborom. Opazil je namreč, da trenutno navodilo volilnim komisijam za izvedbo evropskih volitev in drugi dokumenti sploh še ne omenjajo novosti v zakonodaji glede pridobitve volilne pravice ali možnosti podporne osebe.

Volilni organi morajo omogočiti glasovanje z osebno podporo nepismenim in vsem volivcem z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, je opozoril.
"Ni dovolj, da smo spremenili zakon in vrnili volilno pravico osebam, ki jim je bila neupravičeno odvzeta. Dolžnost demokratične družbe je, da jim zagotovimo vključenost in sodelovanje na volitvah," je izpostavil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

VIR: Tax Fin Lex