ponedeljek, 9.10.2023

Ljubljana, 09. oktobra (STA) - Zbrani so na dogodku v organizaciji državnega sveta, Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade, Slovenske inženirske zveze in Inženirske akademije govorili o zadrževanju voda in pregradah kot pomembnem gradniku okolja in družbe. Izpostavili so pomen protipoplavnih ukrepov, zadrževalnih pregrad ter čiščenja in vzdrževanja vodotokov.

Udeležence posveta je uvodoma nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Opozoril je na izzive, ki jih prinašajo spreminjajoči se hidrološki in podnebni dejavniki ter vse bolj neenakomerne porazdelitve padavin. "Ne le, da moramo učinkovito uvesti rešitve, ki vodo takrat, ko je je preveč, zadržijo za sušne čase, poskrbeti moramo tudi za to, da takrat, ko je vode res veliko, ta ne odnese s seboj domov, javne infrastrukture, gospodarskih objektov in življenj," je dejal.

Po mnenju državnega svetnika Stanislava Pejovnika je odgovornost inženirjev veliko večja, kot se jim jo ta trenutek priznava. "Danes inženir brez zelo dobrega strokovnjaka na področju družbene dejavnosti ne more dati odgovorov na vsa kompleksna vprašanja," je povedal.

Predsednik Slovenske inženirske zveze Andrej Kryžanowski je ob predstavitvi 260 let pregradnega inženirstva in 30 let zgodovine pregradnega inženirstva v Sloveniji opozoril, da pregrade in zadrževalniki lahko pomenijo spremembo nekega začetnega stanja oziroma predstavljajo ključni sistem v okviru celovitega upravljanja vodnih virov, česar ne smemo zanemarjati tudi "v duhu zdajšnjih razmer".

Župan Železnikov Marko Gasser je predstavil izvedene ukrepe po katastrofalnih poplavah leta 2007, ki so pripomogli, da v avgustovskih poplavah ni prišlo do poplavljanja. "Železniki so imeli srečo, nekaj so pripomogli naši ukrepi, koncesionarji redno čistijo zaplavne pregrade," je dejal in kot ključno izpostavil sodelovanje občine in države pri protipoplavnih ukrepih.

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je predstavil vlogo pregrad in nasipov pri zmanjševanju posledic zaradi naravnih nesreč ter poudaril, da se nadzor poplav izvaja skozi različne vrste zadrževanja, pri čemer to pogreša v zgornjih delih vodotokov. Kot je omenil, je zdaj po pogovoru s predsednikom vlade v strokovnem svetu za vode tudi "hudourničar". "Politika odloča, a stroka mora biti proaktivna," je opozoril in zaključil z ugotovitvijo, da delajo dobro, saj pravočasno opozarjajo ljudi.

Podnebne spremembe po oceni klimatologinje Lučke Kajfež že močno vplivajo na kroženje vode, še zlasti na izhlapevanje in padavinske procese. Evropa se segreva, tudi Slovenija. Ozračje pri tleh je od junija naprej rekordno toplo, tako toplih oceanov v času satelitskih meritev še ni bilo, v zadnjih 100 letih je na kopnem bolj sušno. V Sloveniji imamo srečo, da imamo na letni ravni dovolj vode, najbolj nas skrbijo ekstremi, je povedala.

V nadaljevanju so se strokovnjaki različnih področij strinjali, da zaradi spreminjajočih se hidroloških in podnebnih dejavnikov in vse bolj neenakomerne porazdelitve padavin upravljanje vodotokov, ki temelji zgolj na ohranjanju zatečenih razmer, v prihodnje ne bo zadoščalo. O tem pričajo tudi vedno pogostejše naravne katastrofe, suša in požari v naravi na eni in poplave na drugi strani, ki bolj kot izredne razmere postajajo nova realnost.

VIR: Tax Fin Lex