Med osrednjimi govorci na današnji novinarski konferenci je bil Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, ki je med drugim poudaril: »Na ministrstvu, skupaj s Slovensko turistično organizacijo, projekt blagovne znamke Gostilna Slovenija podpiramo že od samega začetka. Verjamemo v njegovo pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostne in kakovostne gastronomije ter ohranjanju naše tradicije. Slovenija je dežela z bogatimi družinskimi tradicijami in vrhunsko kulinariko, ki si zasluži, da jo delimo s svetom.« Han je še dodal, da bodo na ministrstvu naredili vse, da bodo sopotnik tega projekta, ki ga moramo podpreti tudi zaradi prepoznavnosti Slovenije.

 

Da so tradicionalne slovenske gostilne del naše kulinarične identitete, pa meni Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. »Še nedolgo nazaj smo se ozirali v sosednje države in hrepeneli po tem, da bi tudi mi imeli Michelinove zvezdice. V Michelinov vodnik je bilo za leto 2024 uvrščenih kar 63 restavracij, kar kaže na stalen napredek v gastronomiji. Imamo vodnik Gault & Millau in številna druga priznanja, Slovenija pa je danes visoko v vrhu na kulinaričnem zemljevidu sveta. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo svojih korenin. Zato si želim, da ob vseh teh dosežkih in preboju na kulinaričnem področju, ki smo ga naredili v zadnjem obdobju, ohranili našo kulinarično identiteto. In prav z aktivnostmi pri prenovi blagovne znamke Gostilna Slovenija lahko ta cilj izpolnimo.« Cvar je na koncu predlagal, da sekcija spiše pobudo, da bi imeli po vzoru spodbud za prevzemnike slovenskih kmetij podobne spodbude tudi za prevzemnike slovenskih gostiln.

 

OZS v okviru projekta Gostilna Slovenija skrbi za razvoj standardov in promocijo gostiln, združenih pod blagovno znamko Gostilna Slovenija. Gostilne preveri strokovna komisija, označene pa so z enotno tablo in znakom. Gostilne morajo ustrezati pravilom, merilom in kriterijem za pridobitev znaka in znamke Gostilna Slovenija. O pogojih za pridobitev znamke je spregovorila Patricija Furlan, predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS. »Gostilne morajo izpolnjevati pogoje na področju zunanje in notranje ureditve lokalov, v ponudbi prevladujejo, hišne, lokalne in regionalne jedi, seveda tudi ustrezna živila in živilski proizvodi lokalnih predelovalcev, živila z zaščitenim geografskim poreklom, način strežbe in vrsta drugih sestavin, ki sooblikujejo upravičenost do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija. Pri prenovi znamke Gostilna Slovenija smo uvedli dodatna merila kakovosti in trajnostnega ravnanja gostiln. Po novem so do znaka upravičene tudi gostilne, ki niso članice OZS,« je pojasnila.

 

Med aktivnostmi ob prenovi znamke bo OZS izvedla tudi recenzije za dvig kakovosti med obstoječimi imetniki znaka Gostilna Slovenija. Projekt Gostilna Slovenija podpira tudi Slovenska turistična organizacija, ki tudi sicer izvaja številne aktivnosti na področju slovenske gastronomije.

 

O podpori blagovni znamki Gostilna Slovenija je spregovorila direktorica Slovenske turistične organizacije, mag. Maja Pak Olaj. »STO s sodelovanjem pri projektu Gostilna Slovenija zaokrožuje strateški okvir razvoja in promocije celovite gastronomske ponudbe Slovenije s poudarkom na gostinskih ponudnikih, ki gradijo na bogatih družinskih tradicijah in hkrati zagotavljajo vrhunsko kakovost. S tesnim sodelovanjem pri nadgradnji znamke Gostilna Slovenije na STO spodbujamo ohranjanje avtentičnosti okusov in tradicije, obenem pa podpiramo trajnostno poslovanje in visoke standarde kakovosti. V vse bolj globalnem svetu so tako domačini kot turisti željni domače, tradicionalne ponudbe, ki je lahko postrežena tudi na sodoben način. Gostilna Slovenija odlično odgovarja na to povpraševanje ter odpira nove priložnosti tudi za razvoj lokalnih skupnosti in trajnostnega turizma.« In dodala: »S prisotnostjo gastronomskih vodičev smo močno dvignili prepoznavnost Slovenije. Ob tem je pomembno, da je Slovenija na prvem mestu po številu zelenih zvezdic na prebivalca, zato dajemo res velik poudarek trajnosti. Letos smo pripravili tudi ambiciozen promocijski načrt za Gostilno Slovenije.«

 

Na novinarski konferenci je nastopil tudi Primož Pintar, ki skupaj z ženo vodi Gostišče Tolc. Strinjal se je z Olaj Pak, da domači in tuji turisti iščejo tradicionalne jedi. »Ključ do uspeha je v povezovanju, izmenjavi izkušenj in verjamem, da lahko skupaj dosežemo več. Doma smo se pogovarjali, kako biti boljši, kako se povezati z lokalnimi dobavitelji. Znak Gostilna Slovenija je nagrada za dosedanje delo in hkrati tudi zaveza, da ne pozabimo na tradicijo, jo ohranjamo in smo ponosni nanjo. Najbolj pomembno pa je, da goste očaramo, da jim vzbudimo pozitivna čustva, da širijo glas o naši kakovosti v svet,« je še dejal Pintar.

 

Ob robu novinarske konference so podelili znake štirim novim članom družine Gostilna Slovenija. Znak so prejele Gostilna Avsenik, Gostilna in hotel Kunst, Gostišče Tolc in Gostilna pri Žabarju.

Predsednik strokovne komisije blagovne znake Gostilna Slovenija je prof. dr. Janez Bogataj. Ob podelitvi znakov je izpostavil: »Moje srce in duša sta danes židane volje, ker oživljamo Gostilno Slovenija. Mislim, da je to zelo pomembno, saj so konec koncev to že vsi poudarili. Gostilna Slovenija pokriva vsa tista temeljna področja, ki so danes značilna za kulinarično ponudbo v svetu, in sicer gastronomska dediščina, trajnostno, vzdržno in sonaravno ter prehrana štirih letnih časov. Mislim, da je to odlično izhodišče, na osnovi katerega bodo še v večjem številu prihajali v naše gostilne.«

 

Gostilno Avsenik skupaj s sobami za goste in muzejem Avsenik vodi glasbena družina Avsenik. Gostilna »Pri Jožovcu«, kot se je imenovala na začetku, v središču Begunj deluje od leta 1865, od druge polovice 20. stoletja pa velja za središče in zibelko slovenske narodnozabavne glasbe. Gostilna Avsenik je poznana po dobri domači, tradicionalni slovenski hrani, ki je pripravljena po starih receptih s priokusom sodobne kuhinje. Poleg klasičnih jedi postrežejo tudi jedi na temo Avsenikove glasbe.

Gostinska tradicija družine Kunst sega v leto 1966, danes pa jo uspešno vodi in nadgrajuje že tretja generacija, v Leskovcu pri Krškem. Jedilni list oziroma njihov Priporočnik sledi letnim časom in ponuja izbrane jedi, ki so pripravljene iz lokalnih, svežih ter sezonskih sestavin. Zvezdi na meniju sta, poleg vrste drugih tradicionalnih jedi, krškopoljec in kopun. Pomemben del ponudbe so keteringi in sladice, na svoj račun pa pridejo tudi ljubitelji posavskih vin, ki jih točijo v vinoteki. 

 

Gostišče Tolc, ki se nahaja v Sorici, rojstnem kraju slikarja Ivana Groharja, vodita zakonca Primož in Metka Pintar. Slovi po družinski gostoljubnosti in odlični slovenski kulinariki. Domačo moderno kuhinjo zaznamujejo sezonske lokalne sestavine, ki jih v veliki meri pridelajo sami na ekološki način na svoji kmetiji z več kot osemstoletno tradicijo oziroma jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. »Sorško domače malo drugače,« pravijo in gostom ponudijo družinsko gostoljubje, tradicijo in naravo. Gostinsko ponudbo dopolnjuje sedem udobnih sob in apartmajev ter vinska klet.

 

Gostilna pri Žabarju je ljubljanska gostilna s tradicijo, saj v njej strežejo gostom že več kot sto let. Gostilna pri Žabarju, ki jo vodi družina Robežnik, je znana predvsem po ocvrtih žabjih krakih, specialiteti ljubljanskega barja, po katerih je tudi dobila ime. Ponudba gostilne je klasična, vendar sledi sodobnim kulinaričnim smernicam, svoje barve dodajo letni časi in slovenski običaji. Vabljiva je ponudba domačih tort in sladoleda iz njihove slaščičarne. Poleg tega pa gostom nudijo tudi prenočišča.

PR - GZS