Na kmetiji Medle v vasi Sela pri Ratežu so pred dvema desetletjema pridelavi zelenjave dodali še vzgojo sadik in rož. Med slednjimi je balkonsko cvetje, trajnice, enoletnice in začimbe.

Na kmetiji Medle v vasi Sela pri Ratežu so pred dvema desetletjema pridelavi zelenjave dodali še vzgojo sadik in rož. Med slednjimi je balkonsko cvetje, trajnice, enoletnice in začimbe. Dva hektarja pokritih površin, na katerih je 17 sodobnih rastlinjakov, omogočata pridelavo čez vse leto ter zgodnost spomladi in podaljšanje sezone jeseni in pozimi. Iz rastlinjakov se zbira deževnica za namakanje in se ogrevajo na sekance. V trgovinici na domu prodajajo sadike vrtnin in rože, svežo zelenjavo in sadje ter izdelke iz njih. V zidanici pa v okviru vinogradniškega turizma gostom ponudijo domače dobrote iz njihove kuhinje. Na travniku ob domačiji načrtujejo še ureditev kampa. To bo še ena dodana vrednost, ki se je ob pomoči staršev loteva mlada prevzemnica Nataša Medle Rumpret s partnerjem Gašperjem.

Pred več kot tremi desetletji so Medletovi v vasi Sela pri Ratežu, v bližini Otočca v občini Novo mesto, mešano živinorejsko-poljedelsko kmetijo preusmerili v zelenjadarstvo. Najprej so pridelovali solato, krompir in zelje, tudi za kisanje. Kasneje so sorte in vrste vrtnin širili in postavili prvi rastlinjak. Pred dvema desetletjema sta mama Anica in oče Franc začela še s pridelavo sadik zelenjave in cvetja, tako spomladanskih in jesenskih. V ta namen sta postavila prve sodobne rastlinjake. V nekaj letih so pokrili dva hektarja površin oziroma uredili 17 sodobnih rastlinjakih. Ti stojijo drug ob drugem ob domačiji, hkrati pa so povečevali tudi zunanje pridelovalne površine.

POGLEJTE KRATKO VIDEO PREDSTAVITEV KMETIJE.

Na kmetiji Medle upoštevajo želje kupcev, jim svetujejo pri zasaditvi rož in zelenjave ter zaupajo nasvete za predelavo. Zdrava hrana in cvetje naredita ljudi boljše, srečnejše in bolj pripravljene pomagati: to so sončni žarki in zdravilo za dušo!
Opremljanje in posodabljanje kmetije, ki je energetsko samooskrbna, kupcem ponuja kakovostno svežo sezonsko zelenjavo. Tudi zgodnjo spomladansko in pozno jesensko ter zimsko, sadike vrtnin in različne rože. Pred petimi leti je kmetijo prevzela hčerka Nataša. Pred tem je magistrirala iz smeri hortikulture in se kot mlada prevzemnica na kmetiji tudi zaposlila. Z novimi idejami in dejavnostmi kmetijo še bolj razvija in ji dodaja vrednost.

ENERGETSKO SAMOOSKRBNA KMETIJA

Že pred 10 leti so s pomočjo evropskih sredstev postavili prvo kotlovnico, ki so jo pred nekaj leti še povečali. Danes rastlinjake izmenično po potrebi ogrevata dve peči, prva ima zmogljivost 220 kW, druga pa 550 kW. Za potrebe ogrevanja dvakrat na leto pripravijo sekance iz lesa iz lastnih gozdov. Na strehi gospodarskega poslopja sta dve elektrarni. iz vseh rastlinjakov se zbira voda v dva zalogovnika. Eden lahko zbere 930 kubikov vode, drugi 1.300 kubikov, kar skupaj zadostuje za zalivanje celotne pridelave. Žlebovi na rastlinjaku imajo možnost ogrevanja. To omogoča taljenje snega, še zlasti če je sneg moker in pomeni za konstrukcijo rastlinjaka veliko obtežitev.

Nič vode se ne izgubi, pač pa se zbira in očisti. Voda se porabi za namakanje – bodisi kapljično, z razpršilci oziroma preko zalivalne rampe in potopne mize za zalivanje sadik in cvetja. Z nenehno kontrolo vode je pri pridelavi, še zlasti pri rožah, bistveno manj nevarnosti za bolezni. V začetku so v rastlinjakih zalivali z vodo iz potoka, za kar imajo dovoljenje. Ugotovili so, da je z zalivanjem rastlin z mehko vodo bistveno manj težav. Predvsem je manjša oziroma sploh ni potrebna uporaba zaščitnih sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi.  


Rastlinjake ogrevajo s sekanci, na strehah sta dve sončni elektrarni.

ČEZ VSE LETO PRIDELAJO VEČ KOT 50 RAZLIČNIH VRTNIN

Jeseni sadijo in sejejo vrtnine, kot so solate, cvetača, por, blitva, brokoli, radiči, kitajsko zelje, motovilec, koromač. Te prenesejo tudi nižje temperature oziroma rastlinjake malo ogrevajo. Novo sezono vsako leto začnejo z bogato ponudbo balkonskega cvetja, trajnic, dišavnic in začimb. To jim daje poseben zagon in energijo za delo.

Z rožami se ukvarjata predvsem mama Anica in Nataša. Mama pravi: »Včasih so rekli, da moraš rožice pobožat, da boš zdrav. Nam pa to delo prežene spomladansko utrujenost. Daje nam tudi energijo in voljo za zagon.« Na kmetiji s tako intenzivnima panogama, kot sta zelenjadarstvo in vrtnarstvo, je sicer vedno delo, tako pozimi kot poleti, saj se vzgoja rož in sadik vrtnin začne že v decembru ali takoj po novem letu. 

Sprva so imeli le en fiksni rastlinjak in tunele oziroma enostavne rastlinjake, ki so jih čez zimo podrli. Kasneje so za vzgojo sadik postavili steklenjak, v zadnjih letih pa so v nekaj sklopih postavili skupaj 17 sodobnih rastlinjakov na skupni površini dveh hektarjev. Pod tuneli imajo le pridelavo jagod. 
Hkrati jim rastlinjaki omogočajo zgodnjo pridelavo številnih vrtnin. Poleg jesensko-zimskih vrtnin jeseni sadijo ali sejejo čebulo, korenček in tudi rdečo peso. Mlado peso pobirajo že v marcu ali aprilu. Papriko na stalno mesto sadijo sredi marca, paradižnik še prej. Letos so krompir sadili 7. februarja in ga bodo začeli izkopavati konec aprila. Prvi paradižnik, ki ga na stalno mesto sadijo od marca do konca aprila, dozori proti koncu maja. Pobirajo ga vse do decembra, ko doseže sedem do osem etaž. Papriko začnejo pobirati že maja in so med prvimi na trgu. Trgajo jo do decembra, običajno v več etažah, več različnih sort. Glavna sorta je rumena babura, v avgustu je na vrsti rdeča paprika za vlaganje in pečenje, septembra do pozne jeseni pa zelena.

Pri Medletovih natančno vedo, kdaj in koliko določene zelenjave bodo pridelali.
Polega rastlinjakov pa na prostem pridelujejo kapusnice (cvetačo, brokoli, ohrovt, zgodnje, srednje in pozno zelje, tudi za kisanje), solatnice, čebulnice, krompir in druge gomoljnice. Praktično vse leto imajo na voljo zelje, saj pozno zelje prodajajo, dokler ni v ponudbi že zgodnje spomladansko mlado zelje. Vse leto so naprodaj tudi različne solate. Tudi por imajo jesenski in poletni.


Solata je v ponudbi vse leto.

LOČENA RASTLINJAKA ZA SADIKE VRTNIN IN VZGOJO ROŽ

Rastlinjak v velikosti 600 kvadratnih metrov je namenjen za vzgojo rož, drugi iste velikosti za vzgojo sadik vrtnin. Vsi ostali rastlinjaki so za pridelavo vrtnin, ki jih je skupaj s površinami na prostem vse leto približno 50 različnih vrst in sort. Sadike in cvetje pridelujejo na mizah, ki se avtomatsko grejejo in zalivajo.

Za kalitev platojčke zalivajo s premično zalivalno rampo. Večje sadike zalivajo tako, da mize napolnijo z vodo od spodaj in so napolnjene deset minut, da se vse rastline napojijo. Potem voda odteče. Radiatorji pod mizami omogočajo kontrolo temperature, saj različne vrtnine za kalitev in za rast potrebujejo različno temperaturo. Tako so v obeh rastlinjakih za vzgojo sadik tri temperaturne cone.

V prvi je temperatura od 15 do 17 stopinj. Paprika na primer potrebuje dalj časa višjo temperaturo. V drugi coni je temperatura 10 do 15 stopinj. V zadnji coni se rastlinjak s strani tudi odpre, da se rastline okrepijo in utrdijo za nadaljnjo rast.


En rastlinjak je namenjen samo za rože.

PRIDELAVA NA NARAVI PRIJAZEN NAČIN

Kmetujejo po načelih integrirane pridelave, na naravi prijazen način. Za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci uporabljajo le biotično varstvo rastlin. Na posevkih so na gosto postavljene rumene lepljive plošče, ki spremljajo pojav škodljivcev. Za opraševanje, predvsem paradižnika in jagod, imajo čmrlje, ki jih dvakrat na leto namestijo v rastlinjak. Za večino ostalih rastlin poskrbijo čebele in ostale žuželke. Za čmrlje morajo urediti streho, da jim ni prevroče, in vlažno gobo, iz katere srkajo vodo. Mama Anica pravi, da se je v zadnjih tridesetih letih marsikaj spremenilo. Pojavljajo se nove  bolezni, novi škodljivci in nove sorte in tudi vrste vrtnin. »Paprika na prostem, še zlasti, če je veliko dežja, nikoli nima tako intenzivnega okusa kot paprika v rastlinjaku, kar pride še bolj do izraza pri vloženi papriki.Brez vode in pokritih prostorov ni pridelave zelenjave, še manj sadik vrtnin in rož.

Zgornja bela stran folije daje papriki dovolj toplote in svetlobe v spomladanskih mesecih, poleti pa jo zaščiti pred visokimi temperaturami.

SODOBNA SEJALNA LINIJA ZA VZGOJO SADIK VRTNIN

Na zadnjem razpisu pred dvema letoma so s pomočjo evropskih sredstev pridobili sejalno linijo za vzgojo sadik. Vse je avtomatsko, samodejno se napolnijo platoji. Substrat – zemlja je dodana avtomatsko, platoji so enakomerno napolnjeni, da se korenina lepo razvije in so vse rastline v platojih izenačene. Sledi avtomatsko sajenje, in sicer na dva načina: naval sejalnica in pnevmatska sejalnice, odvisno od števila semen. Pnevmatska je sicer počasnejša, a še vedno veliko hitrejša od ročnega sajenja.

Potem gredo platojčki po traku naprej, kjer se dodaja oziroma posipa vermikulit. Le-ta zadržuje vodo, se zalije in se zlagajo eden na drugega, da seme vzkali. Čebula na primer kali teden dni, paprika 14 dni, zelje in solata dva dni. Ko seme vzklije, se platojčki postavijo na ogrevane mize, ki uravnavajo temperaturo radiatorjev glede na zahtevnost rastline. Ko so rastline dovolj velike, jih dajo v hladnejši del rastlinjaka. V času vzgoje sadik so v rastlinjaku vsaj tri temperaturne cone. Paprika na primer rabi veliko več toplote kot solata.

Vse sezonske vrtnine sadijo večkrat, saj s tem podaljšujejo prisotnost na trgu.
NA KMETIJI TUDI PRAŠIČI, KOKOŠI IN OVCE

Ko je oče Franc prevzel kmetijo od svojih staršev, sta z ženo Anico začela s petimi hektarji obdelovalnih površin in petimi hektarji gozda. V preteklosti so zemljišča združevali bodisi z nakupom ali najemom. Največji združeni kompleks zemljišč obsega 4 hektarje. Sedaj imajo dva hektarja rastlinjakov. Na devetih hektarjih njiv na prostem pridelujejo zelenjavo v kolobarju z ječmenom in lucerno, ki jo pridelujejo za krmo za prašiče in kokoši. Nekaj hektarjev je tudi travnikov in sedem hektarjev gozda. Vsi rastlinjaki so ob domačiji, vsa ostala zemljišča so prav tako v bližini, vse v sklopu vasi Sela pri Ratežu. Na kmetiji so poleg 30 prašičev pitancev tudi kokoši in nekaj ovc.

PRODAJA NA DOMU, VRTNINE TUDI ŠOLAM IN VRTCEM

Svežo sezonsko zelenjavo, sadike vrtnin in rože prodajajo v trgovini na domu,. Svežo zelenjavo in izdelke pa tudi lokalnim šolam in vrtcem vse do Črnomlja, gostilnam in restavracijam ter kmetijskim zadrugam in grosistom. Trgovina na domu je polna najrazličnejših izdelkov iz domačih surovin. Med njimi ne manjka vložnin večine vrtnin, mešanih solat, paradižnikove mezge, ajvarjev, namazov iz vrtnin in drugih izdelkov. Ob rastlinjakih imajo tudi nasade jagod, malin, hrušk, jabolk in sliv. S sadjem dopolnjujejo sezonsko ponudbo zelenjave, izven sezone pa so iz njih različne marmelade, kompoti in sokovi.


V trgovini so že v ponudbi dve vrsti solate, blitva, por, mlada rdeča pesa s cimo, sveže zelje in cvetača, mlad korenček in jagode

KMEČKI TURIZEM

Nedaleč stran od domačije sta dva vinograda, v obeh po 600 trt, iz katerih predelajo cviček in modro frankinjo. V zidanici v okviru kmečkega turizma sprejmejo do 60 gostov, običajno kot zaključene družbe. Pogostijo jih z domačo jedačo in pijačo. Hrano pripravita mama in Nataša. Obe radi kuhata in preizkušata najrazličnejše recepte, od tradicionalnih pogač, štrukljev do zelenjavnih namazov in drugih jedi iz lastnih surovin.


Za predelavo sadja in zelenjave skrbita mama Anica in Nataša.

S kmečkim turizmom sta začela že mama in oče leta 2002, ko sta postavila zidanico. Nataša se spomni, da so se nekoč ob večerih veliko igrali različne družabne igre. Danes jih igrajo s sedemletnim sinom Jernejem. In ob takšnih večerih dobijo tudi nove ideje, kaj še lahko ponudijo kupcem oziroma obiskovalcem njihove kmetije. V prihodnosti želijo turistično ponudbo razširiti tudi z nastanitvijo.

ZAŠČITA PRED SNEGOM IN SPOMLADANSKO POZEBO»Marec je bil zelo topel in hiteli smo s saditvijo sadik na prosto, teden dni kasneje smo vse posevke pokrivali s kopreno, da smo jih zaščitili pred snegom in nizkimi temperaturami. V dneh napovedanega snega in nizkih temperatur smo v rastlinjakih ogrevali tudi žlebove, rastline pa dodatno pokrivali s koprenami, ki smo jih dopoldne odkrili, popoldne pa ponovno pokrili. Tako smo zadržali še nekaj toplote za čez noč in zaščitili rastline pred temperaturnimi stresi.«


VIR: Kmečki glas

Editor