ponedeljek, 8.1.2024

Ljubljana, 08. januarja (STA) - Sodniki bodo v sredo začeli dvotedenski opozorilni protest zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost zaradi prenizkih plač sodnikov. V času protesta bo delo sodišč okrnjeno, a na vrhovnem sodišču stranke pozivajo, naj na razpisan narok pridejo, razen če so prejele obvestilo sodišča o njegovem preklicu.

V času protesta bo delo sodišč okrnjeno. A to ne pomeni, da bodo naroki na sodiščih v tem obdobju preklicani sami po sebi, so sporočili z vrhovnega sodišča. O preklicu naroka bo v vsakem primeru posebej odločal sodnik, ki vodi postopek v posamezni zadevi.

Pojasnili so, da je bilo v zadnjih dneh mogoče zaslediti informacijo, da naj bi sodišča v času dvotedenskega opozorilnega protesta sodnikov opravljala le t. i. nujne zadeve, kot so procesna dejanja in naroki le v zadevah, ki so nujne po zakonu, podobno, kot to velja poleti v času sodnih počitnic. A na vrhovnem sodišču stranke obveščajo, da je ta informacija le delno pravilna.

Pozivajo jih, naj tudi v času protesta pridejo na vse razpisane naroke na sodiščih, razen v primeru, ko s sodišča prejmejo obvestilo o preklicu naroka. Vsak sodnik posebej se mora namreč v vsaki zadevi odločiti, ali bo že razpisani narok preklical ali ne. Ostale službe sodišč in javne knjige bodo v času protesta poslovale nemoteno, so še dodali.

Kot so povzeli v današnjem sporočilu vrhovnega sodišča, sodniki protestirajo proti kršenju pravnega reda, s čimer pozivajo k spoštovanju pravne države in vladavine prava. "Plače sodnikov so tako nizke, da je s tem prišlo do kršitve načela sodniške neodvisnosti in načela delitve oblasti. Izvršilna in zakonodajna veja oblasti bi morali skladno s šestmesečnim rokom, ki ga je ustavno sodišče določilo v svoji odločbi, neustavni položaj odpraviti do 3. januarja 2024, vendar se to ni zgodilo," so so spomnili.

Sodniki, ki so se jim pridružili tudi tožilci, so že v četrtek za eno uro prekinili delo in s protestnimi shodi izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe glede sodniških plač ter pozivali k spoštovanju pravne države in vladavine prava.

V protestni izjavi, ki so jo pripravili v Slovenskem sodniškem društvu, so takrat med drugim izpostavili, da vlada in državni zbor ignorirata odločbo ustavnega sodišča, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti, s čimer da so zlorabili svojo moč. Sodniki zahtevajo, da se z izvršitvijo ustavne odločbe nemudoma zagotovijo dostojni materialni pogoji za neodvisno delo sodnikov in primerljiv položaj, ki ga imajo sodniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti. Tako so v četrtek za ta teden tudi napovedali stopnjevanje protestnih aktivnosti.

Tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije od vlade in DZ pričakujejo takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali.

Na vladni strani vztrajajo, da bodo izvršili odločbo ustavnega sodišča o sodniških plačah, ko bodo končana dogovarjanja o plačah za celotni javni sektor. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan se je tudi v izjavi za medije dan po protestu sodnikov in tožilcev zavezala, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izvršena, vendar z zamikom, ker dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bi vodil v sistemsko rešitev plačnega sistema, še ni.

Pričakovanja sodnikov je označila kot legitimna, obenem pa se je vprašala, ali je najbolj ustrezno, da kot orodje uveljavljanja svojih pravic in interesov uporabijo stavko, ki bo potekala predvsem na plečih ljudi, strank v postopkih. Zato jih je pozvala zlasti k dialogu.

Ministrica je sicer danes tudi sprejela odstop državne sekretarke Valerije Jelen Kosi, ki je v četrtek zaradi nespoštovanja ustavne odločbe podala odstopno izjavo.

V Slovenskem sodniškem društvu so v današnjem odzivu na ministričine izjave poudarili, da vprašanje uresničitve ustavne odločbe ni del socialnega dialoga. Njen namen je zagotovitev ustreznega ustavnega statusa sodstva, so poudarili. Po njihovem mnenju vlada pod krinko nujnosti prenove plačnega sistema celotnega javnega sektorja odlaga z izvršitvijo ustavne odločbe. S tem sporoča, da sodne veje oblasti ne šteje kot samostojne, enakopravne in enakovredne veje oblasti, so dodali.

Zaradi odsotnosti konkretnih predlogov, ki bi vodili v takojšnjo uresničitev ustavne odločbe, se tožilci ne nameravajo udeležiti torkovega sestanka, na katerega jih je povabilo ministrstvo, prav tako so udeležbo na njem zavrnili predstavniki sodnikov. Sestanka tako ne bo, so za STA potrdili na ministrstvu za pravosodje.

Sodniki bodo tako dvotedenski opozorilni protest začeli na dan, ko je lani premier Robert Golob na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal poseben plačni steber za pravosodje ter dodatek 600 evrov bruto za pravosodne funkcionarje. Vlada je konec januarja sicer potrdila predlog zakona o začasni določitvi dodatka za pravosodne funkcionarje, a ga je 2. februarja zaradi očitkov o neustavnosti rešitev umaknila iz zakonodajnega postopka.

Sledilo je več pozivov in pobud za ureditev položaja sodnikov, ki so se še stopnjevali po junijski odločitvi ustavnega sodišča o neustavnosti zakonske ureditve sodniških plač. A so na vladni strani zagovarjali rešitev, ki bi se uveljavila skupaj z reformo plačnega sistema. Tudi Golob je prejšnji teden zatrdil, da dogovora o plačni reformi za pravosodne funkcionarje ne morejo izpeljati, ne da bi jo izpeljali za cel javni sektor. Prepričan je, da bodo pogajanja o reformi v prihodnjih mesecih pripeljali h koncu, na parcialne dogovore pa ne bodo pristajali.

VIR: Tax Fin Lex