Ljubljana, 13. maj 2024 – »Vstopamo v obdobje, ko digitalne inovacije niso le ključne za naše gospodarstvo, ampak so gonilo preobrazbe, ki nas bo popeljala v visoko produktivno družbo znanja. Zato me veseli, da je Slovenija jasno prepoznala pomen digitalnih inovacij in z vključitvijo digitalnega področja v strategijo Pametne specializacije Slovenije utira pot k temu cilju,« je ob priložnosti današnje ustanovne skupščine SRIP GoDigital, ki ga upravlja GZS-Združenje za informatiko in telekomunikacije, poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
 
»Partnerstvo med gospodarstvom, institucijami znanja in državo je ključnega pomena pri spodbujanju celovitih inovacijskih pristopov, ki naslavljajo družbene izzive, spodbujajo tehnološki razvoj in prispevajo k trajnostnim ciljem,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ko je izpostavila lanskoletni podpis dogovora med GZS, Vlado RS, Rektorsko konferenco Republike Slovenije ter KOsRIS. Pozdravila je ustanovitev SRIP GoDigital, ki ga vidi kot pomemben mejnik v razvoju sektorja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki bo omogočal še boljšo podporo članom na področju razvoja inovativnih digitalnih storitev in produktov. »Izkušnje, ki jih imamo na GZS s strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi, so pokazale, da so prava pot, da uresničimo Strategijo pametne specializacije Slovenije. V bistvu so najbolj učinkovita pot za dvigovanje dodane vrednosti na področju raziskav, razvoja in inovacij, ker omogočajo sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami, univerzami in drugimi deležniki,« je dodala.

 

»Vlada se zaveda izrednega pomena sodelovanja gospodarstva in znanosti, saj bomo le tako dosegli visoko dodano vrednost,« je dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, ki je potrdil pomen podpisanega sporazuma, ki  med drugim predvideva dvig javnih in zasebnih sredstev za znanost, raziskave in inovacije. »V obravnavi je ravno novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, v katero je naše ministrstvo zapisalo, da se javna sredstva za to področje postopoma dvignjeno na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda, zdaj veljavni zakon govori o enem odstotku. Poleg teg smo v proračunu in z evropskimi sredstvi letos zagotovili rekorden znesek za znanost, raziskave in inovacije, in sicer več kot pol milijarde evrov,« je še dodal Papič.

 

»SRIP GoDigital je zasnovan kot platforma za okrepitev IKT sektorja. Namenjen je povezovanju od vodilnih do tudi nišnih predstavnikov IKT panoge, da skupaj razmislimo o prihodnosti, soustvarjamo pozitiven razvoj in prispevamo k oblikovanju bolj povezanega in inovativnega okolja v IKT sektorju, ki deluje v dobro poslovnega okolja in družbe,« je povedal predsednik UO GZS - Združenja za informatiko in telekomunikacije Igor Zorko. Poudaril je, da ZIT že ima ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti in razvoja slovenskega IKT sektorja, saj se v njem povezuje preko 250 podjetij, institucij znanja in ostalih deležnikov na področju digitalizacije. ZIT je aktivni reprezentativni zagovorniki IT sektorja in digitalizacije že več kot 20 let. Kot ključni predstavnik akterjev v digitalni industriji zato zagotavlja poznavanje ter povezovanje sektorja, kar je bistveno za naslavljanje pravih izzivov, tem in priložnosti in učinkovito koordinacijo med različnimi deležniki, da se Slovenija prebije v ospredje digitalnih inovacij in tehnološkega razvoja. Člane je Zorko povabil, da sodelujejo in sooblikujejo prihodnji razvoj IKT sektorja.

 

Marko Štefančič je v nadaljevanju predstavil pogled Gartnerja na trende, ki poganjajo jutrišnje inovacije. Letošnje leto je označil kot leto generativne umetne inteligence.

 

Na panelni razpravi predstavnikov inovacijskega ekosistema in oblikovalcev politik, ki je sledila, so svoja stališča prikazali dr. Aida Kamišalić Latifić (MDP), Matevž Frangež (MGTŠ), mag. Nataša Vrhovec (Sektor za inovacije, Direktorat za znanost in inovacije MVŠZI), Marko Hren (MKRR), mag. Nenad Šutanovac (Združenje za informatiko in telekomunikacije na GZS), Jernej Pintar (Tehnološki park Ljubljana) ter Marko Štefančič (Gartner).

 

Po besedah dr. Aide Kamišalić Latifić je njihovo ministrstvo horizontalno, so »skrbnik nacionalnega programa za umetno inteligenco«, na področju digitalizacije pa se trudijo za oblikovanje usklajenih ukrepov v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

 

Na vprašanje, kako na gospodarskem ministrstvu spodbujajo digitalne inovacije, je Matevž Frangež odgovoril »z denarjem« in pri tem mislil javne razpise, ki jih pripravljajo. Opozoril je, da sicer pri digitalizaciji govorimo o procesu, premalo pa o novih produktih. 80 odstotkov globalnih strokovnjakov za umetno inteligenco je po njegovih besedah zaposlenih v štirih podjetjih. Smo v prelomnem času, ko velike spremembe odpirajo številne nevarnosti, ki tudi od slovenskih podjetij zahtevajo prilagajanje, pa tudi priložnosti v smislu novih odgovorov na globalne izzive. Izpostavil je, da v Sloveniji pri razvoju svojih produktih in rešitev premalo razmišljamo o svetu kot trgu in preveč o tem, kaj kot storitvena ekonomija lahko en za drugega naredimo. 

 

»Radi bi se pogovarjali z vsakim SRIPom in vsemi skupaj, kam se bomo usmerjali v prihodnje in kje bomo 'detektirali' prave učinke,« je dejala mag. Nataša Vrhovec. »30 let se sistemsko trudimo za 'clustering' za IKT. Današnja skupščina SRIP GoDigital je del nečesa, kar je za dolgi rok,« je pojasnil Marko Hren.

 

»Digitalizacija je pot do ciljev, ki so nam kot družbi zelo pomembni – produktivnost, konkurenčnost,« meni mag. Nenad Šutanovac, direktor GZS - Združenja za informatiko in telekomunikacije. Pričakuje, da bo SRIP GoDigital pospešil razvoj panoge. EU gre v smeri enotnega digitalnega podatkovnega trga, kar vidi kot nujnost, saj bo le tako lahko konkurirala globalno. Ob tem je opozoril na problematiko kadrov in kompetenc, s katero se panoga IKT sooča. »Kadre je treba usmeriti v vsebine, ki lahko dajo maksimum, ker se bomo tudi kot SRIP usmerili v tiste zadeve, ki bodo najbolj zanimive.« Izpostavil je pomembnost sodelovanja in gradnje ekosistema, ki povezuje ključne deležnike, saj lahko skupaj ustvarjamo pomembne rezultate, ki jih potrebujemo ne le danes, temveč tudi v prihodnosti.

 

Zastopamo tri vrednote, je rekel Jernej Pintar:  tehnologijo, ambicijo in sodelovanje. Slovenci smo v tehnologiji najmočnejši, v drugih dveh vrednotah smo bolj slabi. V podjetjih, kjer bodo resnično uporabljali umetno inteligenco, bo po njegovem prepričanju dodana vrednost izjemno hitro rasla, drugi temu ne bodo mogli slediti. »Umetna inteligenca nadomešča najboljše pravnike, najboljše inženirje ...,« je komentiral. Pomembno se mu zdi, da so v SRIP zbrani ljudje, ki imajo željo združevati ljudi, navduševati druge in kazati smer k visoki dodani vrednosti. »Najbolj rabimo ambicijo in sodelovanje. Rabimo ljudi, ki nas premaknejo v to polje.«

 

Marko Štefančič je podjetjem svetoval, da pogledajo, katere tehnologije najbolj vplivajo na njihovo dejavnost in izkoristijo tiste trende. V nepredvidljivem svetu se je treba zelo hitro prilagajati. Cilji, ki si jih podjetja zastavljajo, naj bodo mehki, dosegljivi in izvedljivi.

 

***

 

 

 

VIR: GZS