Sprejetje pravilnika o postopku izvedbe participativnega proračuna Mestne občine Celje pomeni, da je storjen še zadnji formalni korak, da lahko MOC pristopi k uresničitvi projekta, ki je predviden za leto 2026. Participativni proračun je mehanizem, ki občanom omogoča, da neposredno odločajo o porabi določenega dela proračunskih sredstev. Cilji participativnega proračuna so omogočiti večjo vključenost občanov v proces odločanja, povečati transparentnost porabe sredstev, krepitev skupnosti in medsebojnega sodelovanja ter prilagajanje potrebam lokalne skupnosti z izvedbo projektov, ki izboljšujejo kakovost bivanja. Za izvedbo participativnega proračuna bo v letu 2026 v občinskem proračunu namenjenih 250 tisoč evrov. Sredstva bodo dodeljena med osem območij (ki jih sestavljajo krajevne skupnosti in mestne četrti) in eno skupino (mladi). Vsakemu območju bo dodeljeno 30 tisoč evrov, 10 tisoč evrov pa bo posebej namenjeno mladim. V okviru teh sredstev bodo občani lahko glasovali o posameznih projektih oziroma jih potrjevali.

Predstavitve modela participativnega proračuna občanom bodo potekale že letos, prihodnje leto pa bo izveden celoten postopek od objave javnega poziva do glasovanja in izbire projektov. Projekti, ki jih bodo občani izglasovali, bodo izvedeni v letu 2026.

Kot običajno se je sicer seja mestnega sveta začela s kadrovskimi zadevami, večinoma je šlo za imenovanje predstavnikov MOC v svete javnih zavodov osnovnih šol in glasbeno šolo.

Ob koncu tega uvodnega vsebinskega sklopa so svetniki na predlog Kviaza in sveta zavoda javnega zavoda Socio podali soglasje k imenovanju univ. dipl. sociologinje Irene Romih za novo direktorico JZ Socio, ki bo nastopila štiriletni mandat. Na razpis je sicer prispelo 10 prijav, pri čemer sta bili dve vlogi neveljavni.

V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s poročilom Nadzornega odbora Mestne občine Celje o pregledu Zaključnega proračuna MOC za leto 2023. Nadzorni odbor je ugotovil, da je gradivo zaključnega računa skrbno in natančno pripravljeno v skladu z zahtevami zakonodaje.

Svetniki so se seznanili tudi s poročilom Komisije za podelitev sejemskih priznanj Mestnega sveta Mestne občine Celje na nedavnem 56. sejmu MOS. Komisija je podelila 3 sejemska priznanja med 16-timi prijavljenimi razstavljavci.

Ena od osrednjih točk dnevnega reda 13. seje je bila namenjena spremembam odlokov o ustanovitvi javnih zavodov, Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje in Pokrajinskega muzeja Celja. Spremembe, ki jih je mestni svet potrdil po hitrem postopku, bodo omogočile prenos dejavnosti Centra sodobnih umetnosti (CSU) pod okrilje Pokrajinskega muzeja Celje. V sklopu CSU delujejo Galerija sodobne umetnosti Celje, Likovni salon Celje in Galerija Račka.

Center sodobnih umetnosti, ki je doslej deloval kot hibrid med muzejsko galerijsko ustanovo in mestnim razstaviščem, je po več poskusih prijav na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije leta 2023 pridobil sklep, da se vpiše v razvid muzejev. MOC si kot ustanoviteljica ZCC in PMC želi s prenosom dejavnosti CSU in prehodom tam zaposlenih javnih uslužbencev, dejavnost umetnostnih galerij in likovne umetnosti opredeliti kot javno službo v okviru JZ Pokrajinski muzej Celje, katerega osnovna dejavnost je muzejska dejavnost. Predlog sprememb in dopolnitev Odloka predvideva prenos s 1. januarjem 2025.

Svetniki so sprejeli še pravilnik o strokovnih komisijah na področju kulture v Mestni občini Celje. Namen pravilnika je prenova izvajanja javnih razpisov na področju kulture, kar je tudi v skladu s sprejeto Strategijo razvoja kulture v MOC 2024-2027. Pravilnik tako predvideva imenovanje ene ali več stalnih strokovnih komisij za devet različnih področij (uprizoritvene, glasbene, vizualne, imtermedijske umetnosti, knjiga ...). Stalne strokovne komisije za mandat štirih let imenuje župan na podlagi javnega poziva ter na predlog Službe za kulturo,. Posamezno komisijo sestavljajo trije člani, pri čemer se zasleduje nepristranskost in strokovnost članov.

Mestni svet je na današnji seji sprejel tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Aljažev hrib AH 15-1. Naročnik OPPN-ja so zasebniki, ki želijo na tem območju zgraditi dva stanovanjska objekta. Predvidena ureditev, za katero v času javne razgrnitve ni bilo podanih pripomb, predstavlja zapolnitev prostih zazidljivih parcel v strnjeni pozidavi stanovanjskih objektov.

VIR: MOC