Ljubljana, 25. januarja - "Pri deljenju svojih osebnih podatkov bodimo skopi," je na dogodku ob prihajajočem evropskem dnevu varstva osebnih podatkov za STA opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Meni, da so sodobne tehnologije največji izziv pri varstvu osebnih podatkov, ki sprejemanje zakonodaje na tem področju prehitevajo.

Pri Informacijskem pooblaščencu so ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov, ki bo 28. januarja, organizirali okroglo mizo, katere namen je bil predvsem deliti izkušnje leto dni po uveljavitvi novega zakona o varstvu podatkov. Ta je med drugim za pooblaščene osebe vpeljal dodatne pogoje za varstvo osebnih podatkov in zaostril ureditev videonadzora.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je na dogodku dejala, da je bil namen zakona ohraniti visok nivo varstva osebnih podatkov in uresničevanja temeljnih človekovih pravic. Posameznike je pozvala, naj uveljavijo pravice s področja osebnih podatkov, torej da od upravljalcev osebnih podatkov, denimo javnih institucij in spletnih ponudnikov, zahtevajo, naj jim sporočijo, katere njihove podatke obdelujejo in zakaj. "Ko delimo osebne podatke, moramo to početi s tresočo roko," je poudarila.

Klemen Kraigher Mišič iz podjetja GDPR plus, kjer organizacijam svetujejo o uveljavljanju zakonodaje s področja osebnih podatkov, je na okrogli mizi ocenil, da podjetja niso imela večjih težav pri prenašanju zakona v prakso. Meni pa, da so nekatere določbe nepotrebne. Tako je omenil, da zakon prepoveduje samodejno prepoznavanje registrskih tablic, denimo na javnih parkiriščih, še vedno pa omogoča videonadzor.

Tadej Hren iz nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT je opozoril, da bi bilo treba poenostaviti postopke prijav po kibernetskih napadih. Izpostavil je, da se je v zadnjem letu število investicijskih prevar, ki uporabnike prepričujejo v vlaganje v kriptovalute, podvojilo. "Manj podatkov kot delimo na spletu, manj je možnosti zlorab," je poudaril Hren.

Katja Koren Ošljak, direktorica zavoda Vsak, kjer se med drugim ukvarjajo z digitalno vzgojo, je opozorila, da bi že v šolah morali vzpostaviti bolj učinkovit prenos znanja o varstvu osebnih podatkov in delovanju sodobnih tehnologij.

Informacijski pooblaščenec je sicer lani prejel 1443 novih prijav in pritožb zaradi suma kršitve varstva osebnih podatkov. To je 17,6 odstotka več kot leta 2022, ko so po podatkih letnega poročila prejeli 1190 zadev s področja suma kršitev varstva osebnih podatkov.

Lani je informacijski pooblaščenec rešil 1375 zadev, od tega največ, to je 908, inšpekcijskih zadev. Izdal je 38 glob v skupni višini 56.910 evrov. Najbolj pogoste kršitve so bile s področja videonadzora, razkrivanja osebnih podatkov nepooblaščenim osebam in nezakonitih vpogledov. "Večina kršitev je posledica slabega poznavanja zakona, ne namernega kršenja," je ob tem dejala Mojca Prelesnik.

Nagrado ambasador zasebnosti so podelili Katji Koren Ošjak iz zavoda Vsak. Kot so pojasnili, so jo nagradili za pripravo razstave o mladih, zasebnosti in zaupanju z naslovom "Kaj te briga?!". Razstava temelji na njeni lanskoletni raziskavi o digitalnih pravicah, zasebnosti in zaupanju mladih v delovanje digitalnih platform. Avtorica je v raziskavi, ki je temeljila na odgovorih 3000 osnovnošolcev in dijakov, med drugim ugotovila, da si mladi želijo manj zbiranja osebnih podatkov na spletnih platformah.

VIR: STAkrog