napovednik
Slovenski paviljon za 18. mednarodno arhitekturno razstavo La Biennale di Venezia, ki bo med 20. majem in 26. novembrom 2023 v Benetkah, bo zasnovala skupina arhitektov mlajše generacije iz birojev Mertelj Vrabič Arhitekti (Matic Vrabič, Eva Gusel, Maša Mertelj) in Vidic Grohar Arhitekti (Jure Grohar in Anja Vidic).
Postopek izbora
Projekt je bil izbran na odprtem pozivu, ki ga je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) kot delegirana ustanova objavil 15. septembra 2022. Za komisarko Republike Slovenije je bila imenovana Maja Vardjan, kustosinja za arhitekturo in oblikovanje MAO. Na poziv je prispelo dvajset predlogov, kar izkazuje veliko zanimanje arhitekturne stroke za predstavitev na bienalu. V dvostopenjskem izbirnem postopku je bil izbran projekt avtorjev Jureta Groharja, Eve Gusel, Maše Mertelj, Anje Vidic in Matica Vrabiča. Izbrani projekt je najbolj jasno in celovito odgovoril na kriterije razpisa ter obenem ponudil aktualno temo, ki je relevantna za lokalni in mednarodni arhitekturni diskurz ter za širšo družbeno, ekonomsko, politično in okoljsko situacijo. Več >>
TEMA BIENALA
Laboratorij prihodnosti: arhitektura spreminja naš pogled na svet
Osrednja tema bienala, ki ga kurira britanska arhitektka, pedagoginja in piska Lesley Lokko je Laboratorij prihodnosti. Kustosinja je v svoji izjavi odprla vprašanje nestabilnosti in polarizacije današnjega sveta, pri čemer je izpostavila nujnost procesov dekolonizacije, zmanjšanja ogljičnega odtisa ter skupnega delovanja. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe. Več >>
O slovenskem paviljonu
Osrednje vprašanje pri zasnovi slovenskega paviljona je odnos med prostorskim konceptom arhitekture in sodobnimi energetskimi izzivi.
Tematsko izhodišče slovenskega paviljona kritično obravnava odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Tema postaja še posebej aktualna v trenutni energetski krizi, v kateri se je znašla Evropa. Teza avtorjev paviljona je, da se energetsko ekonomičnost stavb danes dojema zgolj kot zadostitev tehnično-zakonodajnim pogojem, pri čemer sta arhitektura stavbe in njeni sistemi ogrevanja in ohlajevanja največkrat ločeni in neodvisni komponenti. Ta delitev je izrazito prisotna predvsem v sodobni gradnji, medtem ko v vernakularni arhitekturi prejšnjih stoletij ni obstajala. Hiše naših prednikov so bile energetsko smiselno in učinkovito zasnovane že v sami arhitekturni zasnovi.
Avtorji slovenskega paviljona so se posvetili raziskovanju posameznih primerov bivalnih vernakularnih objektov iz Evrope, ki energetske izzive v nasprotju s sodobno arhitekturo obravnavajo celostno – kot bistveni del arhitekturne zasnove. Ti prostorski koncepti bodo v sklopu razstave objavljeni v spremljevalnem katalogu skupaj z analizo njihovih potencialov. Slovenski paviljon bo oblikovan kot reinterpretacija in abstrakcija izbranih primerov slovenskih bivalnih vernakularnih struktur in bo v tridimenzionalni obliki v merilu 1 : 1 nakazoval možnosti razvoja preprostih prostorskih in energetskih konceptov za gradnjo stanovanjskih objektov v prihodnosti.
Izjave avtorjev (Matic Vrabič, Eva Gusel, Maša Mertelj, Jure Grohar in Anja Vidic):
»Veseli smo priložnosti kuriranja slovenskega paviljona. Projekt dojemamo kot odlično platformo za preizpraševanje situacije sodobne arhitekture in obravnavo pomembnih problematik, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri svojem delu. V arhitekturni praksi je spekulativno delovanje zaradi konkretnih projektnih pogojev pogosto zahtevno in oteženo. Arhitekturni bienale je priložnost, da arhitekti stopimo korak nazaj in z distance kritično reartikuliramo svoje delovanje.«
»Ena izmed pomembnih aktualnih tematik je energetska kriza, ki je globoko zaznamovala preteklo leto in se v veliki meri odraža tudi na področju gradbeništva in arhitekture. S paviljonom se zato želimo dotakniti vprašanja energetske krize skozi arhitekturno prakso – premisliti, kakšno vlogo je energetska učinkovitost pri načrtovanju arhitekture igrala nekoč in kako drugače je ta vloga obravnavana danes.«
»Pri raziskovanju teme bomo sodelovali z evropskimi ustvarjalci in strokovnjaki z različnih področij. Tovrstno izmenjevanje izkušenj in povezovanje vidimo kot obliko sodobne globalne delavnice in možnost za vzpostavitev mednarodne mreže. Takšen interdisciplinarni način prakticiranja arhitekture kot eno izmed glavnih tem izpostavlja tudi letošnji bienale.«
Izjava komisarke Beneškega bienala Maje Vardjan (MAO):
»V odprtem pozivu smo v MAO iskali projekte, ki se odzivajo na trenutne družbene in okoljske izzive ter so relevantni tako za lokalni kot mednarodni arhitekturni diskurz. Avtorji paviljona skozi prizmo trenutne energetske krize raziskujejo možne alternative sodobni gradnji pri čemer se opirajo na prostorske, materialne in socialne koncepte vernakularnih struktur in jih interpretirajo v kontekstu današnjega časa. Poseben fokus je usmerjen v iskanje preprostih rešitev za soočanje z energetsko krizo. Danes namreč nujno potrebujemo spremembe delovanja prav vseh akterjev v procesu ustvarjanja arhitekture in drugih prostorskih infrastruktur. Bolj kot nove tehnološke rešitve potrebujemo zasuk v našem razumevanju kakovostne bivanjske kulture in nekateri koncepti preteklosti, ki jih naslavljajo avtorji paviljona, so zelo relevantni za današnje mišljenje in prakso arhitekture.«
O avtorjih
Anja Vidic in Jure Grohar sta Vidic Grohar Arhitekte ustanovila leta 2016. V biroju se ukvarjajo s projekti različnih meril, z oblikovanjem produktov, snovanjem arhitekture, kuriranjem razstav in publiciranjem. Delo biroja je bilo predstavljeno že na več razstavah in v številnih publikacijah, med drugim v Bruslju kot del mednarodnega projekta Objects of Fascination (2021) ter v Ljubljani, Berlinu in na Dunaju v okviru projekta Nove prakse, nova orodja (2022).
Maša Mertelj in Matic Vrabič sta Mertelj Vrabič Arhitekte ustanovila leta 2015. Od ustanovitve je biro izvedel številne prenove in projekte oblikovanja razstav, ki jih redno objavlja v slovenskih in tujih revijah. Izbran je bil za predstavitev v publikaciji Carnets, ki je predstavila trideset mladih evropskih birojev, prav tako je bil del projekta Nove prakse, nova orodja (2022), ki je bil predstavljen v okviru Centra za kreativnost.
Eva Gusel je z Mertelj Vrabič Arhitekti začela sodelovati leta 2019. Je soavtorica projekta prenove pisarne v Metalki, za katerega so prejeli nominacijo za Plečnikovo medaljo. Od leta 2021 je članica uredniškega odbora revije Outsider.
Fotografija (z leve proti desni): Eva Gusel, Jure Grohar, Maša Mertelj, Matic Vrabič, Anja Vidic. Foto: Klemen Ilovar.
VIR: Muzej za arhitekturo in oblikovanje |
Postopek izbora
Projekt je bil izbran na odprtem pozivu, ki ga je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) kot delegirana ustanova objavil 15. septembra 2022. Za komisarko Republike Slovenije je bila imenovana Maja Vardjan, kustosinja za arhitekturo in oblikovanje MAO. Na poziv je prispelo dvajset predlogov, kar izkazuje veliko zanimanje arhitekturne stroke za predstavitev na bienalu. V dvostopenjskem izbirnem postopku je bil izbran projekt avtorjev Jureta Groharja, Eve Gusel, Maše Mertelj, Anje Vidic in Matica Vrabiča. Izbrani projekt je najbolj jasno in celovito odgovoril na kriterije razpisa ter obenem ponudil aktualno temo, ki je relevantna za lokalni in mednarodni arhitekturni diskurz ter za širšo družbeno, ekonomsko, politično in okoljsko situacijo. Več >>
TEMA BIENALA
Laboratorij prihodnosti: arhitektura spreminja naš pogled na svet
Osrednja tema bienala, ki ga kurira britanska arhitektka, pedagoginja in piska Lesley Lokko je Laboratorij prihodnosti. Kustosinja je v svoji izjavi odprla vprašanje nestabilnosti in polarizacije današnjega sveta, pri čemer je izpostavila nujnost procesov dekolonizacije, zmanjšanja ogljičnega odtisa ter skupnega delovanja. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe. Več >>
O slovenskem paviljonu
Osrednje vprašanje pri zasnovi slovenskega paviljona je odnos med prostorskim konceptom arhitekture in sodobnimi energetskimi izzivi.
Tematsko izhodišče slovenskega paviljona kritično obravnava odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Tema postaja še posebej aktualna v trenutni energetski krizi, v kateri se je znašla Evropa. Teza avtorjev paviljona je, da se energetsko ekonomičnost stavb danes dojema zgolj kot zadostitev tehnično-zakonodajnim pogojem, pri čemer sta arhitektura stavbe in njeni sistemi ogrevanja in ohlajevanja največkrat ločeni in neodvisni komponenti. Ta delitev je izrazito prisotna predvsem v sodobni gradnji, medtem ko v vernakularni arhitekturi prejšnjih stoletij ni obstajala. Hiše naših prednikov so bile energetsko smiselno in učinkovito zasnovane že v sami arhitekturni zasnovi.
Avtorji slovenskega paviljona so se posvetili raziskovanju posameznih primerov bivalnih vernakularnih objektov iz Evrope, ki energetske izzive v nasprotju s sodobno arhitekturo obravnavajo celostno – kot bistveni del arhitekturne zasnove. Ti prostorski koncepti bodo v sklopu razstave objavljeni v spremljevalnem katalogu skupaj z analizo njihovih potencialov. Slovenski paviljon bo oblikovan kot reinterpretacija in abstrakcija izbranih primerov slovenskih bivalnih vernakularnih struktur in bo v tridimenzionalni obliki v merilu 1 : 1 nakazoval možnosti razvoja preprostih prostorskih in energetskih konceptov za gradnjo stanovanjskih objektov v prihodnosti.
Izjave avtorjev (Matic Vrabič, Eva Gusel, Maša Mertelj, Jure Grohar in Anja Vidic):
»Veseli smo priložnosti kuriranja slovenskega paviljona. Projekt dojemamo kot odlično platformo za preizpraševanje situacije sodobne arhitekture in obravnavo pomembnih problematik, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri svojem delu. V arhitekturni praksi je spekulativno delovanje zaradi konkretnih projektnih pogojev pogosto zahtevno in oteženo. Arhitekturni bienale je priložnost, da arhitekti stopimo korak nazaj in z distance kritično reartikuliramo svoje delovanje.«
»Ena izmed pomembnih aktualnih tematik je energetska kriza, ki je globoko zaznamovala preteklo leto in se v veliki meri odraža tudi na področju gradbeništva in arhitekture. S paviljonom se zato želimo dotakniti vprašanja energetske krize skozi arhitekturno prakso – premisliti, kakšno vlogo je energetska učinkovitost pri načrtovanju arhitekture igrala nekoč in kako drugače je ta vloga obravnavana danes.«
»Pri raziskovanju teme bomo sodelovali z evropskimi ustvarjalci in strokovnjaki z različnih področij. Tovrstno izmenjevanje izkušenj in povezovanje vidimo kot obliko sodobne globalne delavnice in možnost za vzpostavitev mednarodne mreže. Takšen interdisciplinarni način prakticiranja arhitekture kot eno izmed glavnih tem izpostavlja tudi letošnji bienale.«
Izjava komisarke Beneškega bienala Maje Vardjan (MAO):
»V odprtem pozivu smo v MAO iskali projekte, ki se odzivajo na trenutne družbene in okoljske izzive ter so relevantni tako za lokalni kot mednarodni arhitekturni diskurz. Avtorji paviljona skozi prizmo trenutne energetske krize raziskujejo možne alternative sodobni gradnji pri čemer se opirajo na prostorske, materialne in socialne koncepte vernakularnih struktur in jih interpretirajo v kontekstu današnjega časa. Poseben fokus je usmerjen v iskanje preprostih rešitev za soočanje z energetsko krizo. Danes namreč nujno potrebujemo spremembe delovanja prav vseh akterjev v procesu ustvarjanja arhitekture in drugih prostorskih infrastruktur. Bolj kot nove tehnološke rešitve potrebujemo zasuk v našem razumevanju kakovostne bivanjske kulture in nekateri koncepti preteklosti, ki jih naslavljajo avtorji paviljona, so zelo relevantni za današnje mišljenje in prakso arhitekture.«
O avtorjih
Anja Vidic in Jure Grohar sta Vidic Grohar Arhitekte ustanovila leta 2016. V biroju se ukvarjajo s projekti različnih meril, z oblikovanjem produktov, snovanjem arhitekture, kuriranjem razstav in publiciranjem. Delo biroja je bilo predstavljeno že na več razstavah in v številnih publikacijah, med drugim v Bruslju kot del mednarodnega projekta Objects of Fascination (2021) ter v Ljubljani, Berlinu in na Dunaju v okviru projekta Nove prakse, nova orodja (2022).
Maša Mertelj in Matic Vrabič sta Mertelj Vrabič Arhitekte ustanovila leta 2015. Od ustanovitve je biro izvedel številne prenove in projekte oblikovanja razstav, ki jih redno objavlja v slovenskih in tujih revijah. Izbran je bil za predstavitev v publikaciji Carnets, ki je predstavila trideset mladih evropskih birojev, prav tako je bil del projekta Nove prakse, nova orodja (2022), ki je bil predstavljen v okviru Centra za kreativnost.
Eva Gusel je z Mertelj Vrabič Arhitekti začela sodelovati leta 2019. Je soavtorica projekta prenove pisarne v Metalki, za katerega so prejeli nominacijo za Plečnikovo medaljo. Od leta 2021 je članica uredniškega odbora revije Outsider.
Fotografija (z leve proti desni): Eva Gusel, Jure Grohar, Maša Mertelj, Matic Vrabič, Anja Vidic. Foto: Klemen Ilovar.
VIR: Muzej za arhitekturo in oblikovanje |
