Vlada je sprejela prvo Nacionalno strategijo intelektualne lastnine do leta 2030 in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport naložila, da v sodelovanju z ostalimi organi pripravi akcijski načrt za izvajanje strategije.

Vlada je sprejela prvo Nacionalno strategijo intelektualne lastnine do leta 2030 in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport naložila, da v sodelovanju z ostalimi organi pripravi akcijski načrt za izvajanje strategije. S tem Slovenija dodatno prepoznava vlogo intelektualne lastnine pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti in deljenju znanja ter pomen njenega strateškega upravljanja.

Zaradi narave in pomena intelektualne lastnine je strategijo, ob sodelovanju različnih strokovnjakov s področja prava in raziskav, pripravila vladna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov osmih ministrstev, Urada RS za intelektualno lastnino in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. V pripravo strategije so bili vključeni tudi ključni deležniki v slovenskem sistemu intelektualne lastnine, ki pozdravljajo sprejem prvega strateškega dokumenta države na tem področju.

Minister Matjaž Han je ob tem poudaril, da gospodarstvo temelji na inovacijah in tehnološkem napredku: »Sprejem strategije vidim kot pomemben mejnik na naši poti k še bolj inovativni, znanju usmerjeni in gospodarsko odporni prihodnosti. Prepričan sem, da bomo s sledenjem usmeritvam, ki so zapisane v tem dokumentu, dosegli napredek ne samo na področju inovacij in pri trajnostni gospodarski rasti, ampak tudi v družbi nasploh.«

Analiza stanja na področju intelektualne lastnine v Sloveniji, ki jo je opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja v času pred pripravo strategije, je med drugim pokazala na šibko zavedanje pomena intelektualne lastnine v gospodarstvu in javnem sektorju. Majhna in srednje velika podjetja se z varovanjem in trženjem intelektualne lastnine večinoma ne ukvarjajo ciljno. Prav tako v Sloveniji ni zadostne ozaveščenosti o tem področju, kar vpliva na omejeno spoštovanje pravic intelektualne lastnine v splošni javnosti. Ugotovljena je bila tudi odsotnost vsebin s področja intelektualne lastnine na vseh ravneh šolanja (za namen ozaveščanja) ter tudi v visokošolskem izobraževanju (strokovna znanja), s čimer je povezano tudi ugotovljeno pomanjkanje ustreznih kompetenc s področja intelektualne lastnine v gospodarstvu in javnem sektorju.

Za odpravo teh ugotovljenih šibkosti v slovenskem sistemu pravkar sprejeti strateški dokument vključuje tri strateške cilje:

  1. Okrepitev okolja za učinkovito ustvarjanje, razvoj, varstvo in upravljanje intelektualne lastnine,
  2. Povečanje ozaveščenosti in znanja o intelektualni lastnini,
  3. Krepitev vloge intelektualne lastnine v zasebnem in javnem sektorju ter v družbi nasploh.
Za dosego strateških ciljev so v strategiji opredeljeni tudi ukrepi in aktivnosti. Ti pa bodo konkretneje določeni vključno z načinom izvajanja v akcijskem načrtu. Pripravilo ga bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport za obdobje veljavnosti strategije, v sodelovanju s pristojnimi organi, in sicer najkasneje v enem letu po sprejemu nacionalne strategije.

Direktorica Urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj je ob sprejemu strategije dejala, da intelektualna lastnina ključno gibalo inovacij: »Podjetja in posameznike spodbuja k inovativnosti in ustvarjalnosti na različnih področjih, vključno z znanostjo, tehnologijo, umetnostjo, literaturo in industrijo. Kot taka je intelektualna lastnina neločljiv del javnih politik na tem področju, brez teh politik je vpliv intelektualne lastnine na gospodarski in družbeni razvoj Slovenije omejen. Prav je, da jo tudi v Sloveniji postavimo v središče ustvarjanja dodane vrednosti in blagostanja. To smo storili s sprejemom nacionalne strategije, ki je pomemben mejnik za Slovenijo in urad. Z njo določamo usmeritev države na področju intelektualne lastnine in njeno umestitev v slovenskem prostoru.«
  • Nacionalna strategija intelektualne lastnine do leta 2030

  • Strategije in programi

Editor