Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Aktivisti organizacije Greenpeace so ob zaključevanju podnebne konference COP28 z lasersko projekcijo na Ljubljanski grad sinoči opozorili na nujnost opustitve vseh fosilnih goriv, vključno s subvencijami zanje, ter na čim hitrejše povečanje izrabe sončnega in vetrnega potenciala. 

Ob iztekajočih se zaključnih pogajanjih ene najbolj kontroverznih podnebnih konferenc doslej - COP28, v Greenpeace Slovenija opozarjajo, da mora biti Slovenija bolj ambiciozna od kakršnega koli dogovora, sklenjenega v Dubaju. Z akcijo so želeli poudariti, da je vsakršen dogovor, ki ne vključuje popolne opustitve fosilnih goriv popolnoma neprimeren glede na urgentno stanje, v kakršnem sta podnebje in biodiverziteta. 
Na letošnji podnebni konferenci je 121 držav podpisalo Globalno zavezo o OVE in energetski učinkovitosti. Zaveza določa potrojitev rabe OVE in podvojitev energetske učinkovitosti do leta 2030. Izpolnjevanje teh ciljev naj bi podprlo prehod na razogljičen energetski sistem in pripomoglo k postopni opustitvi rabe fosilnih goriv, vendar na konferenci za zdaj niso dosegli dogovora o opustitvi rabe fosilnih goriv. 

Kot je dejala Lena Penšek iz Greenpeace Slovenija, s takšnimi dogovori ne bomo nikakor dosegli ciljev, ki smo si jih zastavili v Pariškem sporazumu. Če želimo, da se globalno segrevanje planeta ustavi pri 1.5°C, morajo države, ki so za krizo najbolj odgovorne, vključno s Slovenijo, zavzeti bistveno bolj ambiciozne cilje in stremeti k podnebni nevtralnosti do leta 2040. Zato podpirajo ukinitev subvencij na fosilna goriva, ki jih uvaja predlog Podnebnega zakona, in zato moramo nujno začeti z vsemi napori v povečanje izrabe tako sonca, kot tudi vetra in toplote tal. Trenutni NEPN, torej načrt Slovenije do 2030, ni več skladen z ambicijami EU, kaj šele, da bi lahko govorili o zelo ambicioznih načrtih vlade.
Slovenija mora slediti tudi zavezujočemu cilju EU glede energije iz OVE - ta naj do leta 2030 znaša vsaj 42,5 odstotka (z dodatnimi prostovoljnimi 2,5 odstotka). Trenutni cilji v osnutku NEPN pa tega s 30-35 odstotki ne lovijo. 
Edina za planet in ljudi vzdržna pot v prihodnost je brez kurjenja fosilnih goriv in takšna, kjer ljudje ne potrošimo vedno več in več, kjer ne porabimo vedno več in več, in kjer se ljudje zanašamo na OVE. Zato ob tej priložnosti poudarjajo, da Slovenija nima na voljo le izrabe sončne energije, ampak tudi vetra, ki ga moramo začeti izrabljati na transparenten in vključujoč način. Slovenija trenutno v izrabi kapacitet vetra zaostaja za vsemi državami Evrope in skupaj s Slovaško zaseda zadnje mesto. 
Ob tem je Lena Penšek dodala, da si z združenim ministrstvom za večino slovenskih emisij, torej Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, in glede na prizadevanja v zadnjem letu drznejo upati, da bo v prihodnjih letih končno storjen premik na področju izrabe energije iz sonca. Žal pa teh, sicer po njihovi oceni premalo ambicioznih ciljev, iz omenjenega NEPN ne bo mogoče doseči, če bomo računali zgolj na sončno energijo. Izkoristiti je treba tudi potencial vetra, vendar morajo biti prihodnji vetrni projekti premišljeni in transparentni. Zato morajo biti tudi postopek za nov Akcijski načrt za ‘namenska območja’ OVE pregleden in participativen. V vetru je prihodnost, ni pa je v netransparentnosti, korupciji in izkoriščanju lokalnih prebivalcev. Zagotovo to ne bodo enostavni projekti, ampak brez njih pa preprosto ne gre, poudarjajo v Greenpeace Slovenija.
Po njihovem prepričanju vzrokov in posledic podnebnih sprememb še nikoli nismo tako globoko občutili, obenem pa tudi rešitve še nikoli niso bile tako dosegljive. Vprašanje ni več kako, ampak kdaj. Za prehod v brezogljično družbo bodo določene spremembe in prilagoditve nujne. Pri tem je ključno, kako bo družba te spremembe sprejela. Zato je tudi pri uvajanju novih vetrnih projektov podpora javnosti ključnega pomena. 

Da bi preverili, kakšna je dejanska slika v Sloveniji, so oktobra letos v sodelovanju z raziskovalno agencijo Parsifal izvedli javnomnenjsko raziskavo v zvezi z odnosom državljanov do različnih virov energije in vetrnih parkov. Rezultati so pokazali, da je naklonjenost večjemu izkoriščanju OVE med državljankami in državljani izjemno visoka (91,2 odstotka). Velika večina anketirancev (79,6 odstotka) meni, da bi morala Slovenija bolj izkoristiti potencial vetra za pridobivanje energije. 

Sara Kosirnik in Greenpeace Slovenija je povedala, da so glede na medijsko poročanje o vetrnih projektih v zadnjem letu in glede na vse spodletele vetrne projekte v preteklosti, pričakovali, da Slovenke in Slovenci vetrni energiji niso naklonjeni. Njihova javnomnenjska raziskava pa je pokazala ravno nasprotno. Ne samo, da se ljudje zavedajo grožnje, ki jo prinaša podnebna kriza in podpirajo več OVE, podpora vetrni energiji je izjemno visoka. Jasno je, da imajo ljudje ob uvajanju kakršnih koli novosti tudi določene skrbi. Hrup, ki ga povzročajo vetrne elektrarne, je vidik, zaradi katerega so ljudje najbolj zaskrbljeni, navajajo pa tudi skrb za ptice in druge živali, vpliv na okolje in sam poseg v prostor. Država in investitorji morajo te skrbi pri izvajanju projektov nasloviti, zato pozivajo vse, ki so vključeni v nove projekte, naj se vetrnih projektov lotevajo z mislijo na lokalne prebivalce. Od postavitve prve vetrnice v Sloveniji je minilo deset let, v tem obdobju smo postavili le dve dodatni vetrnici. Naj bo naslednje desetletje v znamenju razcveta vetrne energije, ki je ključna za prehod v brezogljično družbo, je še poudarila.
Številne izkušnje iz tujine namreč kažejo, da je eden izmed najboljših pristopov pri uvajanju OVE sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, pri čemer naj se jasno opredelijo tudi vse možne prednosti, ki jih prebivalcem prinaša vetrna energija. V Greenpeace Slovenija zagovarjajo razpršeno proizvodnjo energije na način, da se prebivalkam in prebivalcem daje možnost, da vlagajo lastna sredstva in uporabljajo proizvedeno električno energijo uporabljajo lastne potrebe. Gre za model samooskrbe z energijo, ki lokalni skupnosti prinaša energetsko samozadostnost. Lokalno prebivalstvo s tem pridobi dobiček iz proizvodnje, ki se deli med člane energetske zadruge, ostanek sredstev pa se lahko uporabi za razvoj novih lokalnih projektov. Zadruge so najprimernejše za izvajanje skupnostnih projektov rabe OVE, ker so upravljane demokratično po principu en član, en glas ter prek svojega demokratičnega upravljanja zagotavljajo, da se finančne in družbene koristi ohranjajo v lokalnem okolju. (pb)

VIR: Naš Stik