Festival Radovljica poteka v tem slikovitem srednjeveškem mestu vsako leto v avgustu, nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Spored festivala že sedemnajsto leto zapored oblikuje umetniški vodja Domen Marinčič. Organizator je Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, predsednica Marija Kolar.

Na letošnjem 41. Festivalu Radovljica 2023 se bo med 5. in 22. avgustom zvrstilo deset koncertnih sporedov z repertoarjem od 12. do poznega 19. stoletja. Na njih bo nastopilo 43 umetnikov iz 14 držav. Med njimi so svetovno znani glasbeniki, kot so violinist Erich Höbarth, violončelist Enrico Bronzi, gambist Vittorio Ghielmi in kontratenorist Alex Potter. Štirje sporedi so nastali posebej za festival. Med njimi izstopa izvedba oratorija Judita Alessandra Scarlattija s petimi svetovno znanimi solisti in štirinajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom, ki ga pretežno sestavljajo slovenski glasbeniki na zgodovinskih glasbilih.

Večina koncertov bo v baročni dvorani radovljiške graščine, po eden pa v cerkvi sv. Petra v Radovljici in v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Na vse koncerte vozi brezplačni avtobus iz Ljubljane in Kranja.

Na otvoritvenem koncertu bo v izvedbi Hanne Marti zazvenela poezija francoske pesnice Marie de France, ki je delovala na koncu 12. stoletja in je zapisala več keltskih legend, ki jih je slišala pri bretonskih minstrelih. Osrednje delo bo zgodba o prevaranem volkodlaku Bisclavretu. Na drugem koncertu bo Festivalski baročni orkester pod vodstvom Domna Marinčiča izvedel oratorij Judita Alessandra Scarlattija. V glavnih vlogah bosta nastopila sopranistka Ulrike Hofbauer in kontratenorist Alex Potter. Nekaj dni pozneje bomo slišali komorne koncerte Françoisa Couperina s solistko na kljunasti flavti Matejo Bajt. Šestčlanski vokalni ansambel La Compagnia del Madrigale je pod naslovom Škofovi najljubši madrigali sestavil spored italijanskih madrigalov, ki so jih nekoč hranili v arhivu ljubljanske stolnice. Ta koncert nadaljuje večletni cikel, posvečen repertoarju, povezanemu z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Ob sijajnih orglah Orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja bodo zazvenela arije z obligatno pozavno, ki so nastale v začetku 18. stoletja na Dunaju. Trio Le Filigrane nekatere izmed njih izvaja prvič v sodobnem času in med avtorji je sam cesar Jožef I. Flavtistka Anne Freitag in fortepianist Gilad Katznelson bosta na zgodovinskih glasbilih izvajala glasbo 19. stoletja od Schuberta do Reineckeja. Ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer je sestavil spored, ki sega od najzgodnejših objavljenih tabulatur za to glasbilo do skladb Giacoma Gorzanisa, ki je igral plemičem na Kranjskem, tudi radovljiškemu graščaku Mavriciju Dietrichsteinu. Španska pianistka Rosalía Gómez Lasheras bo na klavirju iz leta 1856 igrala fantazije iz prve polovice 19. stoletja, tudi dela skladateljic Hélène de Montgeroult in Clare Schumann. Na festivalu je bilo v minulih letih mogoče slišati že šest celotnih zbirk Johanna Sebastiana Bacha in ta cikel bosta letos nadaljevala Erich Höbarth in Aapo Häkkinen s šestimi sonatami za violino in obligatni čembalo. Sklepni dogodek festivala bo glasbena komedija na podlagi slikovitega pamfleta Huberta Le Blanca iz leta 1740, ki opisuje boj med aristokratskimi glasbili starega režima in sodobnejšimi italijanskimi virtuozi na violini in violončelu. Med nastopajočimi bodo violončelist Enrico Bronzi, gambist Vittorio Ghielmi in igralec Boris Ostan.

Francoska pesnica Marie de France je bila povezana z dvorom angleškega kralja Henrika II. Na koncu 12. stoletja je zapisala več keltskih legend, ki jih je slišala pri bretonskih minstrelih, tudi zgodbo o prevaranem volkodlaku Bisclavretu. Specalistka za srednjeveško glasbo Hanna Marti jih predstavlja z lastno glasbo.

Hanna Marti, glas in harfa

S slovenskimi nadnapisi

Scarlattijevo neapeljsko uglasbitev svetopisemske zgodbe o Juditi iz leta 1693 so opisovali kot njegov najboljši oratorij. Junakinja zapelje poveljnika sovražne vojske in spečega obglavi z njegovim lastnim mečem. Štirinajstčlanskemu Festivalskemu baročnemu orkestru se bodo pridružili svetovno znani pevski solisti.

Ulrike Hofbauer, sopran (Judita)

Alex Potter, kontratenor (Holofernes)

Bénédicte Tauran, sopran (Ozija)

Colin Balzer, tenor (Ahiór)

Lisandro Abadie, bas (Judovski duhovnik)

Domen Marinčič, čembalo, glasbeno vodstvo

Komorne koncerte Françoisa Couperina so izvajali na francoskem dvoru v zadnjih letih vladavine Ludvika XIV. Objavi Kraljevih koncertov iz leta 1722 so kmalu sledili novi koncerti, v katerih je Couperin združil francoski in italijanski slog. Menil je, da takšna sinteza vodi k popolni glasbi.

Mateja Bajt, kljunasta flavta

Johannes Maria Bogner, čembalo

V arhivu ljubljanske stolnice so nekoč hranili posvetne madrigale najvidnejših italijanskih avtorjev 16. stoletja, kot so Alessandro Striggio, Luca Marenzio, Cipriano de Rore, Andrea in Giovanni Gabrieli.

Rossana Bertini, Francesca Cassinari, sopran

Elena Carzaniga, alt

Giuseppe Maletto, Raffaele Giordani, tenor

Matteo Bellotto, bas

V prvih desetletjih 18. stoletja je na Dunaju nastalo veliko okrašenih arij z obligatno pozavno. Ansambel Le Filigrane nekatere izmed njih izvaja prvič v sodobnem času. Med avtorji so Antonio Caldara, Johann Joseph Fux, Marc’Antonio Ziani, Georg Reutter ml. in sam cesar Jožef I.

Florencia Menconi, mezzosopran

Henry Van Engen, baročna pozavna

Alberto Gaspardo, orgle

Franz Schubert, Carl Loewe, Johann Nepomuk Hummel in Carl Reinecke na zgodovinskih glasbilih: samospevi, variacije in balade s podobami mrtvaškega plesa, nežnih in samosvojih ženskih likov.

Anne Freitag, flavta

Gilad Katznelson, zgodovinski klavir

Najžlahtnejša glasba za lutnjo 16. stoletja od prvih objavljenih skladb za to glasbilo do del »božanskega« Francesca da Milana in njegovih naslednikov, tudi Giacoma Gorzanisa, ki je igral plemičem na Kranjskem, tudi radovljiškemu graščaku Mavriciju Dietrichsteinu.

Paul Kieffer, renesančna lutnja

Klavirske fantazije in sorodna glasba prve polovice 19. stoletja na zgodovinskem klavirju: Ludwig van Beethoven, Hélène de Montgeroult, Felix Mendelssohn in Clara Schumann.

Rosalía Gómez Lasheras, zgodovinski klavir Blüthner (1856)

Cikel šestih sonat za violino in obligatni čembalo je Johann Sebastian Bach zasnoval okrog leta 1725. Njegov sin Carl Philipp Emanuel ga je štel med očetova najboljša dela in še posebno cenil spevne počasne stavke.

Erich Höbarth, violina

Aapo Häkkinen, čembalo

Glasbena komedija na podlagi slikovitega pamfleta Huberta Le Blanca iz leta 1740 kaže boj med aristokratskimi glasbili starega režima in italijanskimi virtuozi na violini in volončelu.

Spored: Marin Marais, Francesco Geminiani, Giovanni Battista Somis, Antoine Forqueray, Jean-Marie Leclair, Antonio Vivaldi, Arcangelo Corelli

Boris Ostan, igralec

Haruna Shinoyama, violina

Enrico Bronzi, violončelo

Florian Birsak, čembalo

Luca Pianca, lutnja

Vittorio Ghielmi, viola da gamba41. Festival Radovljica 2023

Umetniški vodja: Domen Marinčič

Linhartov trg 1, SI-4240 Radovljica

M 041 271 534

E kolar.mija@gmail.com

Predsednica: Marija Kolar

Niko Houška, informacije za novinarje

T 041 323 446

E houska@siol.net 

Domen Marinčič, umetniški vodja Festivala Radovljica

T 031 849 498

Linhartov trg 9, SI-4240 Radovljica

T +386 (0)4 531 51 12

E info@radolca.si

Vsa Eventimova prodajna mesta (Petrol, Pošta Slovenije, OMV bencinski servisi z multitočko)

www.eventim.si 

Vstopnice so uro pred vsakim koncertom naprodaj tudi na prizorišču.

20 EUR, 15* EUR

Abonma za pet koncertov: 70 EUR

* Študenti, upokojenci, skupine in družine z vsaj štirimi člani

Ljubljana, postajališče na vrhu Kongresnega trga, ob 18.30

Kranj, nasproti hotela Creina, ob 19.00

Vrnitev po koncertu.

Brezplačni avtobus na koncert v Velesovem tudi z avtobusne postaje Radovljica ob 18.45

VIR: Niko Houška