Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V kratkem naj bi trinajst zainteresiranih držav, med katerimi je tudi Slovenija, podpisale sporazum, ki bo okvir za sodelovanje v projektu Agencije za jedrsko energijo Kažipot za jedrsko prihodnost. Projekt bo prek delovnih skupin nudil podporo razpravam in dejavnostim na področjih financiranja novih jedrskih elektrarn v državah OECD in partnerskih državah v razvoju, vzpostavitvi zanesljivih dobavnih verig ter razvoju in usposabljanju kadrov, ki jih potrebuje prihodnji jedrski sektor.

Podpis omenjenega sporazuma so naznanili na nedavni drugi konferenci Kažipot za jedrsko prihodnost, ki je v skupni organizaciji Ministrstva za podnebje in podjetništvo Švedske ter Agencije za jedrsko energijo, konec minulega tedna potekala na sedežu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Parizu. Medtem ko so na lanski prvi konferenci udeleženci zagotovili splošno usmeritev za skupno ukrepanje, ki mu je sledila zaveza več kot 20 držav na konferenci COP28, da bodo do leta 2050 potrojile svetovne zmogljivosti jedrske energije, so na tokratni konferenci predstavniki vlad in industrije razpravljali predvsem o konkretnih načinih za izpolnitev globalnih zavez o povečanju proizvodnje jedrske energije za boj proti podnebnim spremembam. Cilj načrtov za novo jedrsko energijo 2024 je ustvariti prostor za sodelovanje za podobno misleče države, da ponovno vzpostavijo zmogljivosti, potrebne za projekte novogradnje jedrske energije, kjer lahko vlade in industrija pospešijo mednarodno sodelovanje, spodbujajo strateška partnerstva, izmenjujejo najboljše prakse in se učijo iz medsebojnih izkušenj, da bi učinkoviteje uresničevale svoje nacionalne prednostne naloge. Pred konferenco COP29 bodo rezultati teh izmenjav prispevali tudi k pripravi izvedljivih političnih priporočil za oblikovalce politik, podjetij za jedrsko energijo in sektorja jedrske energije.

Konference se je udeležil tudi državni sekretar za nacionalni jedrski program v Kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, ki je sodeloval na omizju, ki je naslovilo pomen jedrskih dobavnih verig. Ob robu konference se je sestal še s Carlom Berglöfom, nacionalnim koordinatorjem za gradnjo novih jedrskih objektov na švedskem Ministrstvu za podnebje in podjetništvo ter z Janom Prášilom, direktorjem za strategijo, raziskave in mednarodno sodelovanje na področju jedrske energije na češkem Ministrstvu za industrijo in trgovino. Namen sestankov je bil predvsem izmenjava izkušenj pri jedrskih projektih.

VIR: Naš Stik