Obseg spletnega nasilja med osnovnošolci se je v zadnjih šestih letih občutno povečal, med dekleti 18-odstotno in med fanti 12-odstotno. Letošnja raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede UL, je namreč pokazala, da je vsaj eno obliko spletnega nasilja že doživelo kar 65 % osnovnošolk in 55 % osnovnošolcev zadnjega triletja osnovne šole.

Obseg spletnega nasilja med osnovnošolci se je v zadnjih šestih letih občutno povečal, med dekleti 18-odstotno in med fanti 12-odstotno. Letošnja raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede UL, je namreč pokazala, da je vsaj eno obliko spletnega nasilja že doživelo kar 65 % osnovnošolk in 55 % osnovnošolcev zadnjega triletja osnovne šole. 

Ko je bila nazadnje, leta 2018, na Fakulteti za družbene vede izvedena podobna raziskava Odklikni!, je o spletnem nasilju poročalo za 10 odstotnih točk manj osnovnošolskih najstnic (55 %) ter za 6 odstotnih točk manj fantov (49 %). Ti izsledki se ujemajo z ugotovitvami fokusnih skupin s starši, učitelji in drugo relevantno stroko, ki so bile izvedene leta 2022 v okviru projekta TRACeD, kjer so udeleženci poročali, da so se razmere, povezane s spletnim nasiljem med otroki in mladostniki, med in po epidemiji koronavirusa precej zaostrile in poslabšale.  

Spletno nasilje se širi med mlajše najstnike

Poleg tega se izvajanje nasilja prek spleta širi med mlajše najstnike. V raziskavi leta 2018 je bilo spletnega nasilja več med srednješolci kot osnovnošolci. Letos pa so se deleži osnovnošolcev izenačili in celo nekoliko presegli srednješolce. Delež srednješolcev, ki so doživeli spletno nasilje, ostaja na enaki ravni kot pred šestimi leti. Letošnja raziskava je tako pokazala, da je eno od oblik spletnega nasilja doživelo 63 % dijakinj (leta 2018 64 %) in 54 % dijakov (enako kot 2018).

Mladi doživljajo več različnih oblik nasilja

Med oblikami spletnega nadlegovanja, ki jih mladi doživljajo najpogosteje, so širjenje neresničnih govoric o njih (41 % v OŠ in 38 % v SŠ), prejemanje sporočil z neprimerno vsebino, na primer spolne narave (35 % v OŠ in 39 % v SŠ), prejemanje žaljivih, nesramnih komentarjev o njihovem videzu (31 % v OŠ in 25 % v SŠ), ustvarjanje in razpošiljanje njihovih posnetkov brez dovoljenja (26 % v OŠ in 24 % v SŠ) ter grožnje (25 % v OŠ in 20 % v SŠ).

Iz primerjave podatkov je razvidno, da so tisti, ki so doživeli nasilje na spletu, v raziskavi 2024 poročali, da so doživeli več oblik le-tega kot v raziskavi 2018. Deleži najstnikov, ki so doživeli posamezne oblike nasilja, so se v primerjavi z letom 2018 namreč povečali precej bolj, kot se je povečal skupen delež vseh, ki so že doživeli nasilje na spletu. Še posebej pri tem izstopajo osnovnošolske najstnice, pri katerih so se deleži pri nekaterih oblikah spletnega nasilja podvojili, potrojili ali povečali celo za petkrat. 

Bistvena razlika med fanti in dekleti v doživljanju spletnega nasilja

Razen nekaj izjem vse oblike spletnega nasilja tudi v večji meri doživljajo dekleta kot fantje. Poleg tega dekleta v raziskavi poročajo, da jih nasilje bolj prizadene, medtem ko je fantom v največjih deležih ob tem vseeno ali celo smešno. Osnovnošolke, ki so bile tarče spletnega nasilja, so odgovorile, da so se ob tem počutile stresno (42 %), 37 % jih je bilo jeznih, 35 % zaskrbljenih, 28 % je bilo vseeno, okrog četrtine jih je bilo prestrašenih in prav toliko razburjenih. Vsaka peta zaradi nadlegovanja ni mogla spati, enak delež se jih je počutilo osramočenih in nemočnih. Po 14 % jih je imelo zaradi tega šolske težave: se niso mogle učiti, ali si niso upale v šolo. Skoraj vsaka deseta (8 %) pa je imela kot posledico spletnega nasilja zdravstvene in telesne težave. Med osnovnošolci pa jih je kar polovica, ki so dejali, da jim je bilo ob spletnem nasilju vseeno, 31 % je bilo smešno, 25 % je bilo jeznih, več kot polovico manj kot deklet jih je bilo pod stresom (18 %). Precej manj jih je bilo zaskrbljenih (vsak peti), prav toliko jih je bilo razburjenih. Po 10 odstotnih točk manj kot deklet jih je bilo prestrašenih ali ni moglo spati. Ugotavljamo, da predvsem fantje spletno nadlegovanje normalizirajo in ga jemljejo kot nekaj običajnega. 

Vse te ugotovitve kažejo, da se je treba z otroki in mladostniki veliko pogovarjati, jih osveščati in izobraževati o temah spletnega nasilja in posledic le-tega, tako doma kot v šoli. Safe.si je aktiven na področju osveščanja o problematiki spletnega nasilja med mladostniki. Safe.si z delavnicami po šolah in številnimi gradivi, dostopnimi na spletni strani, skuša mlade naučiti, kako prepoznati spletno nasilje, se pred njim zaščititi in kako ukrepati, če so mu priča. 


***
O nas:

Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Javni zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

  • Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter pedagoški, socialni in mladinski stroki.
  • Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše. 
  • Točko za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu Spletno oko. Posnetke spolnih zlorab otrok na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si.


VIR: FDV

Editor