Hude posledice vodne ujme v začetku avgusta so pokazale, kako pomembno je odgovorno poseganje v priobalna zemljišča in njihovo urejanje. Preden je državni koncesionar podjetje Nivo Eko začel izvajati intervencijske ukrepe v prizadetih strugah in priobalnem pasu, je občinska uprava s civilno zaščito pregledala območje ob strugah Begunjščice in Zgoše. Kritične lokacije, ki jih je treba urediti interventno, je posredovala pristojni Direkciji RS za vode. Pri pregledih pa so opazili tudi zanemarjenost brežin vodotokov in več neprimernih in nedovoljenih posegov tako na priobalnih zemljiščih kot tudi v sami strugi, od zasipavanj struge do gradnje najrazličnejših objektov. Prav to je ob obilnem deževju onemogočilo normalno odtekanje vode po strugi, njen izliv iz struge in poplavljanje zemljišč in objektov.

Da se kaj takšnega ne bi ponovilo, je nujno, da lastniki priobalnih zemljišč redno odstranjujejo odvečno zarast na bregovih, odstranjujejo plavje – odpadno listje in druge plavajoče predmete, odpadke in drugo odvrženo z vodnih in priobalnih zemljišč. Ob vodotokih 2. reda (v občini Radovljica je vodotok 1. reda samo reka Sava, vsi ostali so vodotoki 2. reda) so to namreč dolžni zagotoviti lastniki priobalnih zemljišč, kar predpisuje zakon o vodah. Za vsak poseg v prostor, ki bi vplival na vodni režim ali stanje voda, pa morajo pridobiti vodno soglasje Direkcije RS za vode

Občina Radovljica in Direkcije RS za vode lastnike priobalnih zemljišč redno seznanjata z njihovimi dolžnostmi in jih pozivata k njihovemu izvajanju, saj neodzivnost predstavlja grožnjo naseljem, kjer se nahajajo vodotoki. Tudi z osebnimi opozorili želimo preprečiti primere, ko posamezniki tudi po vodni ujmi obnavljajo in nameščajo neprimerne objekte, ki so bili v začetku avgusta glavni vzrok poplavljanja v njihovi neposredni okolici, vključno z uničenjem javne infrastrukture.

Direkcija RS za vode redno objavlja, kaj morajo lastniki upoštevati pri urejanju svojih priobalnih zemljišč:

-    zagotavljati je treba selektivno odstranjevanje odmrle, poškodovane in odvečne zarasti z brežin in priobalnega zemljišča, zlasti zarasti, ki sega v strugo potoka;

-   golosekov ni dovoljeno izvajati – morebitnih večjih zdravih dreves, če se nahajajo ob potoku, se ne sme posekati. V priobalnem pasu vodotoka, ki predstavlja petmetrski pas od zgornjega roba brežine potoka, je treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast. Selektivna sečnja odvečne drevesne in grmovne zarasti se sme izvajati skladno s smernicami Zavoda RS za vode, Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za ribištvo Slovenije;

-    propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je treba v celoti odstraniti iz območja na naravi neškodljiv način, material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino in priobalni pas vodotoka;

-      potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadnega listja in drugih plavajočih predmetov);

-   potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih premetov iz vodnega in priobalnega zemljišča, o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo (Inšpektorat RS za okolje in prostor);

-     na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je treba redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov;

-   pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba upoštevati zakon o divjadi in lovstvu, s katerim je prepovedano odstranjevanje, sekanje in požiganje zarasti ob vodotokih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom, zaradi gnezdenja ptic in poleganja mladičev. Na podlagi zakona o sladkovodnem ribištvu pa je urejanje vodotokov možno v obdobju med 1. oktobrom tekočega leta do 15. maja naslednjega leta, kot to določajo smernice Zavod za ribištvo Slovenije, katerega je o načrtovanih posegih potrebno predhodno obvestiti;

-      pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je treba upoštevati še naravovarstveno zakonodajo oziroma navodila Zavoda RS za varstvo narave, kjer je odstranjevanje možno opraviti v obdobju od 1. avgusta tekočega leta do 1. marca naslednjega leta, kot to določajo smernice ZRSVN. V območjih z naravovarstvenim statusom je treba pridobiti tudi dovoljenje za poseg v naravo. Ali se zemljišče nahaja na zavarovanem območju (ZO), območju naravne vrednote (NV), ekološko pomembnem območju (EPO) ali v območju Natura 2000, prikazuje Naravovarstveni atlas (na spletni povezavi:  http://www.naravovarstveni-atlas.si).

Sečnje in obrezovanja obvodne vegetacije se je treba lotiti načrtno ter pravočasno, saj se le tako pripomore k ohranjanju narave in skrbi za okolje. Načrtna in pravočasna sečnja obvodne vegetacije je pomembna pri utrjevanju rečnih brežin, saj preprečuje erozijo. Poleg tega ima pomen tudi pri prečiščevanju vode, ki se spira s kmetijskih površin, blaži dnevna nihanja temperature vode in je dom, zatočišče ter hrana številnim živalim.

Z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč je na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano vsakršno nasipavanje materiala, odlaganje ali odmetavanje odkopnih, odpadnih in drugih materialov ali snovi ter odlaganje odpadkov, postavljanje kakršnihkoli ovir, vzdolžnih in prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij. Ravno tako je prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču.

Vsi objekti, zgrajeni oziroma postavljeni ob vodotokih, s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti od meje vodnega zemljišča odmaknjeni vsaj pet metrov.

Za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, kamor spadajo tudi vse vrste stabilizacij brežin in gradnje obrežnih zavarovanj, je treba pridobiti vodno soglasje, ki ga izda Direkcija RS za vode.

Družba Nivo Eko, ki s podeljeno koncesijo izvaja državno gospodarsko javno službo urejanja voda, trenutno še izvaja intervencijske ukrepe na vodotokih, kot so odstranjevanje naplavin, zagotavljanje pretočnosti struge in začasni ukrepi za zaščito ogroženih objektov. Občina Radovljica pa zagotavlja čiščenje poplavljenih zemljišč in odvoz odpadkov, nastalih zaradi vodne ujme, ter odpravlja škodo na javni infrastrukturi, od katere sta najbolj prizadeta vodno zajetje in cesta v dolini Drage.

Sledili bodo sanacijski ukrepi, ki bodo obsegali ureditev strug in druge ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti naselij ter zadovoljive pretočnosti strug vodotokov Begunjščica – Zgoša in Blatnica. Opredeljeni bodo s projektno dokumentacijo za ureditev vodotoka in z določitvijo poplavnih območij, ki bo izdelana v sodelovanju občine in Direkcije RS za vode. Občina bo projektno dokumentacijo naročila v naslednjem letu, ko bodo na voljo projektanti primerne stroke, ki so trenutno obremenjeni z reševanjem in izvedbo intervencijskih in sanacijskih ukrepov na območjih najbolj prizadetih občin.

VIR: Občina Radovljica