Malo je mest, ki se lahko pohvalijo s svojim zavetnikom in Celje sodi mednje. Namen Maksimilijanovega dne je ozaveščanje o izjemnem zgodovinskem dejstvu, ki je gradnik kolektivne identitete mesta Celje, a obenem premalo znan in prepoznan. 

Dr. Bojan Cvelfar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Celje je o namenu Maksimilijanovega dne povedal: «Meščanke in meščane in želimo spodbuditi, da se zavedajo svoje zgodovine in številnih zgodb našega mesta. Praznovanje godu zavetnika mesta Celje sega daleč v zgodovino, mi pa želimo Maksimilijanov dan obuditi in prirediti kot praznik mesta vsako leto. Izhajamo iz tega, da bomo za mesto in za njegovo prihodnost veliko naredili, če bomo sami znali primerno vrednotiti in ceniti svojo zgodovino.« 

Ker gre za prvi tovrstni »praznik mesta«, so v Pokrajinskem muzeju Celje pripravili občasno razstavo na prostem. Na panojih na Glavnem trgu je mogoče spoznati sv. Maksimilijana Celjskega in kontekst začetkov krščanstva v rimski Celei. »Danes se lahko naslanjamo samo na legendo, zapis o sv. Maksimilijanu, ki je nastal v drugi polovici 13. stoletja. Govori o Maksimilijanu, ki je bil rojen v Celei, v družini premožnih krščanskih staršev. Po njihovi smrti je razdal vso premoženje, osvobodil sužnje in odšel na romanje v Rim, kjer je bil posvečen za duhovnika in nato še za škofa (…) Na stara leta je svoje misijonsko delovanje izpopolnjeval v rodni Celei, kjer ga je takratni cesarski namestnik prisiljeval, da bi moral zakuriti kadilo v čast Marsa, boga vojne. Maksimilijan je ostal zvest krščanstvu in svoje prepričanje plačal s smrtjo, bil je obglavljen. Po legendi naj bi na mestu, kamor je padla njegova glava, začel izvirati studenec, nad katerim je bila postavljena kapelica sv. Maksimilijana. Truplo so pokopali na mestu, kjer je bila kasneje zgrajena cerkev sv. Maksimilijana. Gre za res zelo zanimivo in dobro zgodbo, ki ima sicer malo avtentičnih podatkov, vendar se lahko glede na zgodovinski razvoj nasloni na zgodovinska dejstva,« je vsebino razstave pojasnil mag. Damir Žerič, višji kustos v Pokrajinskem muzeju Celje.

Program na prvi Maksimilijanov dan so soustvarjali Celjani in Celjanke vseh generacij, od otrok do ljubiteljskih slikarjev v tretjem življenjskem obdobju. Po besedah Tadeje Falnoga iz Zavoda Celeia Celje so z raznolikimi programskimi vsebinami na simboličen način pokazali, da je sodelovanje, medgeneracijsko povezovanje in snovanje sodobnih vsebin na temelju bogate zgodovine način spoznavanja, prepoznavanja in utrjevanja identitete mesta in vseh, ki v njem živijo. Piko na i so v prepletu plesa, glasbe, igre in likovnega ustvarjanja dodali celjski gostinci. V okviru Maksi Gourmeta sta Marko Pavčnik in Miran Ojsteršek prvič pripravila jedi s pridihom Starega Rima, v kavarni Oaza 2.0 pa so Maksi vino in Maksi sok, po zgledu Rimljanov, ponudili v glinenih vrčih in kozarcih.

Na prvem Maksimilijanovem dnevu so program sooblikovali: KPD Svoboda Celje, Osnovna šola Lava, Damjan Trbovc iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Glasbena šola Celje in I. gimnazija v Celju, kulinarična šefa Marko Pavčnik in Miran Ojsteršek ter Oaza 2.0 za Maksi Gourmet, POP zbor Gimnazije Celje – Center, Funk Fact Band in zbor Colegium Vocale Celje. 

Partnerji dogajanja si želijo, da bi Maksimilijanov dan, ki je namenjen predvsem Celjankam in Celjanom, postal tradicionalen in verjamejo, da bodo z aktivnim vključevanjem lokalne skupnosti, Maksimilijana, ki že od časov rimske Celeie bdi nad mestom, meščanke in meščani vzeli za svojega.

VIR: Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje