»Čeprav ni vsak dan lep,« piše Uroš Koščak v pesmi Hvala življenje, se moramo zahvaliti »za vse lepe dni« in za vse, »kar se bo še zgodilo«. Zahvaliti se moramo, »da se vsak dan znova učimo« in »ker lahko zdaj živimo«. Življenje je ena sama šola: »veliko lekcij si mi že dalo« in »iz izkušenj me marsikaj naučilo«. Res je, življenje je šola. Nekatere lekcije so težke, a tudi veliko lepega nam podari – »iz srca si me nasmejalo«. Navsezadnje pa je lepota življenja tudi v tem, »da lahko sam izbiraš, kako ga preživiš«.

Z Urošem sva se pogovarjala že lani – Uroš, ljubi in ceni življenje. Pred kratkim je v samozaložbi izdal svojo tretjo pesniško zbirko, naslovljeno Hvala življenje, enako kot njegova prva pesem. Nova knjiga je tudi izhodišče za najin tokratni pogovor. Za Uroša lahko rečemo, da ljubi življenje. Vendar to sploh ni samoumevno, do tega spoznanja ga je vodila trnova pot. Rodil se je 1995 s cerebralno paralizo. V CIRIUS Kamnik je obiskoval osnovno šolo, potem pa še srednjo šolo, kjer je končal program računalnikar.

Pogovor za revijo Navdihni me je pripravil Rok Kralj. Izdaja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o. Preberite na https://navdihni.me/hvala-zivljenje/

VIR: Navdihni.me