S prevzemom evra je Hrvaška 1. januarja letos postala najnovejša, 20. članica evrskega območja. Gre za prvo širitev od leta 2015, ko se je evrskemu območju pridružila Litva.
S prevzemom evra je Hrvaška 1. januarja letos postala najnovejša, 20. članica evrskega območja. Gre za prvo širitev od leta 2015, ko se je evrskemu območju pridružila Litva. Vsaka država mora pred sprejetjem evra poleg zagotavljanja institucionalne neodvisnosti centralne banke izpolniti ekonomske kriterije, in sicer visoko stopnjo stabilnosti cen, zdrave javne finance, stabilen devizni tečaj in konvergenco dolgoročnih obrestnih mer. Okoliščine, v katerih je Hrvaška vstopala v evrsko območje, so bile zahtevne. Med drugim so jih zaznamovali kriza povezana s COVID-19, ruska vojaška agresija v Ukrajini in posledično visoka inflacija.
V Banki Slovenije bomo gostili Borisa Vujčića, guvernerja hrvaške centralne banke, ki bo na svojem predavanju predstavil proces priprave Hrvaške na prevzem skupne evrske valute. Med drugim se bo dotaknil tem, kot so:
- proces prevzemanja evra – nekoč in danes,
- izzivi v povezavi z visoko inflacijo,
- prednosti prevzemanja evra za majhno državo članico EU.
Javno predavanje z naslovom Prevzemanje evra v času visoke inflacije: primer Hrvaške bo v četrtek, 20. aprila 2023, med 14.30 in 15.30.
Dogodek bo z uvodnim nagovorom začel guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Sledilo bo predavanje guvernerja hrvaške centralne banke (Hrvatska narodna banka) Borisa Vujčića.
Predavanje bo v prostorih Banke Slovenije, omogočen bo tudi neposredni video prenos. Dogodek je brezplačen in bo potekal v angleškem jeziku, prevod v slovenščino bo na voljo le navzočim udeležencem. Prijava prek spletnega obrazca je mogoča do 17. aprila 2023.
Vljudno vabljeni!
Življenjepis govorca:
Boris Vujčić, guverner, Hrvatska narodna banka
Boris Vujčić je doktoriral iz ekonomije na Univerzi v Zagrebu. Ima tudi diplomo iz ekonomije univerze v Montpellieru (Francija), kot Fulbrightov štipendist pa je obiskoval doktorski študij na univerzi v Michiganu. Hrvaški narodni banki se je pridružil leta 1996, bil je direktor oddelka za raziskave, nato pa je leta 2000 postal namestnik guvernerja in bil vnovič imenovan na ta položaj leta 2006.
Julija 2012 je postal guverner Hrvaške narodne banke s šestletnim mandatom, julija 2018 pa je bil ponovno imenovan na to mesto za dodatni šestletni mandat. Med letoma 2005 in 2012 je bil namestnik glavnega pogajalca v pogajanjih Republike Hrvaške z Evropsko unijo. V istem obdobju, tj. 2005–2012, je bil tudi član upravnega odbora Globalne razvojne mreže (Global Development Network – GDN), v obdobju 2016–2019 pa član usmerjevalnega odbora Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB).
Boris Vujčić je od leta 2003 izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Na oddelku za matematiko Naravoslovno-matematične fakultete v Zagrebu kot gostujoči profesor predava od leta 2004. Njegova strokovna in pedagoška področja so makro in denarna ekonomija, mednarodne finance in ekonomija dela. Je avtor številnih znanstvenih člankov o ekonomskih temah.
Od leta 2016 je predsednik usmerjevalnega odbora Dunajske pobude 2.0 in od leta 2013 član Razširjenega sveta ECB ter splošnega odbora ESRB. Od 1. januarja 2023 je guverner Vujčić član sveta ECB.
Boris Vujčić je leta 2018 prejel priznanje revije Emerging Markets za najboljšega guvernerja v srednji in vzhodni Evropi ter leta 2019 priznanje revije The Banker (Financial Times) za najboljšega svetovnega guvernerja, leta 2021 pa je bil nagrajen z nagrado Lamfalussy za življenjsko delo na področju financ.
VIR: BS