petek, 1.9.2023

Ljubljana, 01. septembra (STA) - Solidarnostni prispevek, ki ga določa v četrtek sprejeti zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, bodo plačevali le tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto. Gre za začasen ukrep, namenjen obnovi, je danes pojasnila vlada. Ocenjuje, da odmera prispevka zaradi razmeroma nizkih zneskov ne bo ogrozila položaja oškodovanih v poplavah.

V skladu z interventnim zakonom lahko delodajalec določi eno soboto v letu 2023 in eno v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Za delo na ta dan se delodajalec in delavec odpovesta svojemu zaslužku - delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.

Kdor se ne bo odločil za delovno soboto, bo v skladu z zakonom plačal solidarnostni prispevek. Prvič se bo odmeril in plačal šele v letu 2024, naslednji pa leta 2025, je že v četrtek v DZ pojasnil premier Robert Golob. Z vlade so danes dodatno sporočili, da skupaj v prvem letu pričakujejo okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz tega naslova, gre pa za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi prihodki. Te bodo namreč plačila solidarnostnega prispevka oproščene.

Zakon sicer solidarnostni prispevek določa v višini 0,3 odstotka od obračunane dohodnine zavezanca, pri čemer se bo v osnovo za izračun vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost.

Medtem ko se zdaj prizadetim v poplavah pomaga vsem enako za vzpostavitev normalnega vsakodnevnega življenja, pa bo v drugi obnovitveni fazi pomoč namenjena odpravi večjih škod. In ravno financiranju te faze je namenjen solidarnostni prispevek, je v današnjem sporočilu za javnost še zapisala vlada.

Dodala je, da bo odmera solidarnostnega prispevka izvedena administrativno čim bolj hitro in enostavno in bo v večji meri vezana na dosedanje utečene postopke. Tako se bo večina odmere izvedla skupaj z informativnim izračunom dohodnine, s čimer se manjšajo administrativni stroški.

Vlada ocenjuje, da odmera solidarnostnega prispevka zaradi razmeroma nizkih zneskov ne bo ogrozila položaja oškodovanih v poplavah. Ti lahko že danes prejmejo hitro pomoč preko humanitarnih organizacij, in sicer od 500 in 3000 evrov, upravičeni so tudi do izredne denarne solidarne pomoči. Samska oseba lahko na primer prejme največ do 4918,62 evra, družina z dvema otrokoma do 11.466 evrov, par brez otrok pa do 7622,30 evra.

Kmalu po uničujočih poplavah je vlada razglasila 14. avgusta za dan solidarnosti, ko je več deset tisoč prostovoljcev priskočilo na pomoč ljudem, prizadetih v poplavah. V razpravah o uvedbi dela prostega dneva, namenjenega solidarnosti, pa so predstavniki gospodarstva ter opozicije predlagali uvedbo dodatnega delovnega dne, katerega zaslužek bi bil namenjen obnovi.

Ta bo dolgotrajna in zahtevna. Po prvi oceni naj bi bilo neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov, za obnovo pa bo po grobih ocenah v naslednjih petih letih potrebnih šest do sedem milijard evrov. Če želimo, da bo sanacija učinkovita, je treba počrpati vse razpoložljive vire, je prepričana vlada. Tako je že zagotovila dve milijardi evropskih sredstev, v proračunu pa namerava s prerazporeditvami pridobiti še okoli 1,1 milijarde evrov.

VIR: Tax Fin Lex