Dogodek z naslovom »Priložnosti gozdno-lesnega sektorja za povečanje surovinske samooskrbe slovenskega gospodarstva« je postregel z intenzivno in dinamično debato, ki se bo prihodnji teden nadaljevala na ustanovni seji strokovne posvetovalne skupine Gozd-les.

Državni sekretar mag. Dejan Židan je uvodoma dejal, da ima Slovenija na področju lesnopredelovalne industrije še velike načrte, saj nam les predstavlja konkurenčno prednost. Slovenska industrija temelji na eni izmed redkih surovinskih baz, ki jih imamo v domači državi sploh na razpolago. »V zadnjih letih je lesna industrija priča razvoju, hitri rasti in izboljševanju ekonomike poslovanja. To je pomembno tudi z vidika boja proti klimatskim spremembam. Premalo se zavedamo, da ko kupimo izdelek iz lesa, nekaj naredimo tudi za skladiščenje  ogljikovega dioksida. In kadar gradimo hiše iz lesa, je občutek bivanja boljši in zdravstveni vidiki takega bivanja so bolj primerni za posameznika,« je poudaril Židan in dodal, da je treba povečati predelavo lesa in s končnimi izdelki ustvariti višjo dodano vrednost.

Da bo imela lesna panoga tudi v prihodnje zaveznika na strani države, se strinja tudi vršilec direktorja generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo Darko Sajko. Direktorat namreč na podlagi razpisov daje finančne spodbude lesnim podjetjem za razvoj novih proizvodov in polproizvodov ter za posodobitev proizvodnih procesov. Pred kratkim so 47-im projektom predelave lesa odobrili sofinanciranje v skupni vrednosti skoraj 26 milijonov evrov, njihova prizadevanja pa gredo tudi v smer izboljšanja konkurenčnosti lesnopredelovalne industrije ter povečanja dodane vrednosti v tej panogi.

Po uvodnih nagovorih ter predavanjih strokovnjakov z različnih področij lesarstva, je sledila še okrogla miza in diskusija z občinstvom. Predstavniki iz različnih členov gozdno-lesne verige so imeli priložnost predstaviti svoj vidik glede vprašanja, kako lahko lesna industrija pripomore k samooskrbi gospodarstva in družbe, k zmanjševanju odvisnosti od uvoza ter povečanju domače predelave lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Prav stične točke različnih deležnikov in primeri dobrih praks nakazujejo na svetlo prihodnost slovenske lesne industrije. Dobre prakse pa si lahko obiskovalci celoten čas celjskega sejma ogledajo tudi na razstavnem prostoru ministrstva v hali L1, kjer tradicionalna razstava Čar lesa lepo prikazuje in promovira rabo naše naravne danosti.

PR: MGRT