Po krepitvi domače gospodarske rasti v drugem četrtletju razpoložljivi kazalniki za tretje četrtletje ob nekaterih še vedno ugodnih podatkih nakazujejo umiritev gospodarske aktivnosti. Ob tem tesnost trga dela in rast plač ostajata visoki. Inflacija predvsem zaradi okrepljene rasti cen storitev, podprte s povišano rastjo plač, ostaja povišana. Na gospodarska gibanja pa vplivajo tudi posledice ujm.

V teh razmerah ohranjamo obrestno tveganje v bančnem sistemu povišano, a v prihodnje pričakujemo njegovo zniževanje. Upočasnilo se je namreč naraščanje deleža posojil, obrestovanih s fiksno obrestno mero, ki v primeru odsotnosti varovanja povečujejo izpostavljenost obrestnemu tveganju. Hkrati se med viri z višjimi depozitnimi obrestnimi merami postopoma povečuje delež vezanih vlog, delež vlog na vpogled pa se zmanjšuje. Ob počasnejšem zviševanju obrestnih mer za vloge nebančnega sektorja se banke še naprej v veliki meri zanašajo na vire zelo kratkih ročnosti, kar jih izpostavlja tveganju hitrega zmanjšanja teh virov, a so ti zgodovinsko gledano izkazovali veliko stabilnost. Posledično tveganje financiranja ostaja zmerno.

Oceno kreditnega tveganja smo sicer znižali, a bi bile posledice nedavnih poplav zaradi prepletenosti gospodarstva lahko večje od trenutno zaznanih. Po dosedanjih ocenah se zaradi tega kakovost bančnih naložb naj ne bi bistveno poslabšala. Kakovost kreditnega portfelja se je namreč nenehno izboljševala, v letošnjem letu tudi v delih portfelja, v katerih so visoki deleži nedonosnih terjatev vztrajali najdlje. Tako je delež nedonosnih terjatev v prvem polletju 2023 z zgodovinsko najnižjimi vrednostmi dosegel nov mejnik. Naraščajoči dobički v gospodarstvu in visoka zaposlenost, ob nizki zadolženosti, kažejo na dober finančni položaj komitentov bank, ki poslujejo v stabilnem okolju s sicer nekoliko slabšimi, a pozitivnimi obeti.

V primerjavi s pomladanskim poročilom o finančni stabilnosti smo znižali oceno tveganja, ki izhaja z nepremičninskega trga. Potem ko je slovenski nepremičninski trg v prvem četrtletju leta 2022 dosegel cenovni vrh, se število prodaj stanovanjskih nepremičnin znižuje, močno pa se je upočasnila tudi rast cen stanovanjskih nepremičnin. Pri tem upočasnitev rasti cen stanovanjskih nepremičnin pomeni korekcijo cen, ki so s tem bližje dolgoročnemu ravnovesju, in ne tudi že realizacije tveganj za finančno stabilnost.

Oceno dohodkovnega tveganja smo zaradi trenutnega povečanega ustvarjanja dohodka bank, ki izvira iz neto obresti, znižali z zmernega na nizko. Ob tem poudarjamo, da se bodo ugodne razmere, ki trenutno odražajo velike razlike med obrestnimi merami za naložbe (na aktivi) in tistimi za vire bank, ohranile le omejeno časovno obdobje.

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti sistema ostaja srednja. Ocenjujemo, da povečevanje dohodkov bank, ki izvira iz hitre krepitve neto obrestnih prihodkov, trenutno povečuje odpornost bank. Iz tega naslova lahko letos pričakujemo dodatne pozitivne učinke tako na dobičkonosnost kot tudi na solventnost. Trenutno dober solventnostni položaj bank bi se lahko v prihodnje poslabšal zaradi dodatne davčne obremenitve bank, ki bi negativno vplivala na prihodnjo rast regulatornega kapitala, ter morebitnega porasta izpostavljenosti kreditnemu tveganju zaradi posledic poplav. Glede na trenutne ocene bi visoki tekoči dobički lahko absorbirali posledice morebitnega takšnega poslabšanja portfelja. Odpornost bančnega sistema z vidika likvidnosti ostaja visoka. Čeprav so se na ravni bančnega sistema izboljšale vrednosti različnih kazalnikov likvidnosti, poudarjamo, da so razlike v odpornosti na sistemska tveganja med bankami ostale precejšnje.

Makrobonitetna politika je usmerjena predvsem v krepitev odpornosti bančnega sistema, omejuje pa tudi tveganja, ki so jim izpostavljene banke. S 1. julijem 2023 je v veljavo stopila prilagoditev že prej uveljavljenih makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov. Odpornost bančnega sistema se bo povečala ob uporabi spremenjene metodologije določanja blažilnikov za sistemsko pomembne banke. Podobno velja za konec leta 2022 uvedeni proticiklični kapitalski blažilnik v višini 0,5 %, ki ga bodo banke morale izpolnjevati od 31. decembra 2023. Z vidika makrobonitetne politike bodo izredno pomembne posledice prehoda iz obdobja nizkih obrestnih mer in nizke variabilnosti različnih ekonomskih kategorij v obdobje povečane inflacije in višjih nominalnih obrestnih mer. Posledično bo variabilnost nominalnih in realnih ekonomskih in finančnih kategorij večja. Ta prehod zahteva večjo preventivno naravnanost makrobonitetnih instrumentov usmerjenih v krepitev odpornosti bančnega sistema.