Ob 70. jubileju zbirke Sinji galeb, ki predstavlja enega temeljnih kamnov razvoja slovenske mladinske književnosti, smo v Mladinski knjigi v sodelovanju z Galerijo Vodnikove domačije pripravili virtualno razstavo naslovnic zbirke. Likovno podobo zbirke med leti 1952–2022 si lahko ogledate na spletu od 17. 10. – 30. 12. 2022 na platformi KUNSTMATRIXX:  https://artspaces.kunstmatrix.com/en/exhibition/10401839/sinji-galeb

Hkrati z otvoritvijo razstave se v Galeriji Vodnikove domačije odpira tudi Bralni prostor − 7 desetletij ene knjižne zbirke. Galerija Vodnikove domačije bo za mesec dni postala prostor, ki vabi k listanju, branju in spoznavanju knjig iz zbirke Sinji galeb. Na stenah pozdravlja izbor podob iz sedmih desetletij zbirke, mala knjižnica Sinji galeb pa za branje na domačiji ponuja večino knjig iz zbirke.

 

 

Alenka Veler, urednica leposlovja za mladino se bo pogovarjala z Markom Uršičem, Pavletom Učakarjem, Boštjanom Gorencem – Pižamo in Tanjo Komadino.

Kot pravi Alenka, se je s knjigami iz zbirke Sinji galeb v tem ali onem obdobju v življenju zagotovo srečal vsakdo, ki je odraščal v Sloveniji. Prav vsak je prebral kakšno delo, ki je izvorno izšlo v njej, in ni nas malo, ki nam, ko nas vprašajo, katera je naša najljubša knjiga iz otroštva, pridejo na misel naslovi, kot so Brata Levjesrčna, Sadako hoče živeti, Oslovska leta, Vike Viking in Brdavsi … Pri nastanku teh knjig so sodelovali številni pisatelji in pisateljice, prevajalci in prevajalke, izjemni likovni umetniki in umetnice ter vidni oblikovalci in oblikovalke posameznega obdobja. Ob odprtju virtualne razstave se bomo ob pogovoru srečali z nekdanjimi uredniki in sopotniki zbirke ter pokukali v zakulisje nastanka knjig.

 

Moderirata: Sara Špelec, Mark J. Užmah

So mladinski romani namenjeni zgolj mladim po letih, ali tudi mladim po srcu? Obeta se razburljiva diskusija med tistimi, ki verjamejo, da je mladinska literatura koristno branje za vse starosti in skriva pristnost in iskrenost zgodb ter tistimi, ki se s tem strinjajo, a s pridržkom. Delavnico pripravljajo mladi in poteka v okviru 6. festivala angažiranega pisanja Itn.

 

Razstava nagovarja širok krog bralcev in bralk besednih in likovnih podob ter prebuja spomine in občutja ob naslovnicah knjig, ki so nas spremljale v otroštvu. Knjige iz zbirke Sinji galeb so bile od vsega začetka na prvi pogled prepoznavne zaradi logotipa z galebom, za katerega se zdi, da ga nese v neskončne dalje. Pri oblikovni podobi zbirke so sodelovali številni izjemni likovni umetniki in umetnice ter vidni oblikovalci in oblikovalke posameznega obdobja.

O tem, kako je potekal izbor slikarjev in slikark za objavo v zbirki, preden je bilo na založbi vzpostavljeno mesto likovnega urednika, vemo bolj malo. Vemo pa, da je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja in do leta 1982 to delo na založbi opravljal slikar Aco Mavec, skoraj štirideset let je za njim za ilustratorsko podobo zbirke skrbel Pavle Učakar (1983–2020). Pred dvema letoma je uredniške vajeti v svoje roke prevzela Tanja Komadina. Navadno je likovni urednik poskrbel za izbor in vodenje ilustratorja ali ilustratorke pri procesu ustvarjanja podob za posamezno knjigo (tako je še danes), oblikovanje pa je bilo v domeni zunanjih, povabljenih oblikovalcev in oblikovalk. V zadnjih desetletjih naslovnice oblikujejo hišni oblikovalci in oblikovalke. Razstava, postavljena v virtualni prostor, lahko služi kot izhodišče za nadaljnjo, bolj poglobljeno obravnavo knjižnega oblikovanja in ilustracije v zbirki.

 

Založba Mladinska knjiga se je ob nastanku leta 1945 zavezala, da bo izdajala kakovostne knjige za otroke in mladino. Leta 1952 je ustanovila knjižno zbirko Sinji galeb, namenjeno mladim bralcem od 10. leta naprej − zbirka Sinji je najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas, v njej je doslej izšlo več kot 350 knjig.

 

Prva knjiga, ki je izšla v zbirki, je bila Mladost v džungli indijskega pisatelja Dhana Gopala Mukerdjija, druga pa ponatis priljubljene Bratovščine Sinjega galeba Toneta Seliškarja, po kateri je zbirka dobila ime.

 

Ustanovitelj zbirke in njen prvi urednik je bil pesnik Ivan Minatti. Po mnenju strokovnjakov za mladinsko književnost je postavil pomembne temelje in opredelil kriterije zbirke. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je zbirko v urejanje sprejel Marko Uršič, sledil mu je Vasja Cerar, kratek čas jo je urejal tudi Boštjan Gorenc, zdaj je zadnjo odgovorna Alenka Veler.

 

Danes zbirka nadaljuje z objavljanjem novih slovenskih avtorjev in avtoric ter z objavljanjem novosti že uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic. Letos so tako v zbirki izšli Bleščivka Špele Frlic in Grizolda in Maček Lune J. Šribar.

 

Za zbirko so ustvarjali številni izjemni likovni umetniki in umetnice, od pionirjev Jožeta Ciuhe, Iveta Šubica, Štefana Planinca, Boža Kosa, Milana Bizovičarja, Marijana Amaliettija, Bineta Roglja, Marlenke Stupica do sodobnih ustvarjalcev kot so Zvonko Čoh, Matjaž Schmidt, Jelka Godec Schmidt, Marjan Manček ter Damijan Stepančič, Tanja Komadina, Jure Engelsberger in denimo Tereza Prepadnik, ki se na področju ilustracije šele uveljavlja.

Sinji galeb je široko odprt v žanrsko-oblikovnem in motivno-tematskem pogledu. V zbirko so uvrščene knjige, ki so namenjene prednajstnikom in najstnikom, v njej so v glavnem objavljena dela, v katerih so glavni junaki večinoma najstniki.

 

Zbirka Sinji galeb je ime dobila po knjigi Bratovščina Sinjega galeba. Ta povest je najprej izhajala v nadaljevanjih v mladinski reviji Naš rod v letniku 1935/36, v knjižni obliki pa je prvič izšla pri založbi Mladinska matica leta 1936. Avtor sam je zgodbo za drugo izdajo leta 1948 precej popravil in jo prilagodil družbenim okoliščinam po 2. svetovni vojni. Iz besedila je v duhu časa odstranil skorajda vse, kar je bilo povezano s krščanstvom, na nekaterih mestih pa dodal nekaj besedila, ki je v skladu s tistim časom poudarjalo moč skupnega dela, kolektiva in kazalo na izkoriščanje delavskega razreda. Popravljena verzija je doživela kar 22 ponatisov in različnih izdaj. Leta 2011 smo spet dobili novo različico knjige. V zbirki Sinji galeb je ponovno izšel ponatis predvojne izdaje Bratovščine Sinjega galeba, a tokrat nekoliko jezikovno posodobljen – odpravljene so nekatere pravopisne zastarelosti, nekaj pa je tudi drobnih vsebinskih popravkov. Nova, posodobljena različica prvotne izdaje je opremljena tudi z novimi ilustracijami.

 

Ena najbolj priljubljenih prevedenih knjig pri nas, ki je najprej izšla v zbirki Sinji galeb, je Mali princ francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja. V slovenščini smo prevod dobili leta 1964, v zbirki je izšel kot njena stota knjiga. Prevedel jo je Ivan Minatti. Zanimivo dejstvo je, da je moral Ivan Minatti kolege na založbi kar nekaj časa prepričevati, da bi jo izdali, a čas je pokazal, da je imel prav, ko je trdil, da je to pomembno delo – doslej je bilo v slovenščini natisnjenih več kot 160.000 izvodov knjige v njegovem, tudi danes izjemno priljubljenem prevodu. Ker so pravice za besedilo Malega princa pred kratkim postale na voljo vsem, se je pojavilo cel kup novih izdaj in prevodov, zagotovo pa velja Minattijev za najbolj kakovostnega in pomembnega, izdaja z avtorjevimi ilustracijami pa najbolj verodostojna.

 

Tudi po mnogih drugih knjigah iz zbirke Sinji galeb so nastali filmi, televizijske nadaljevanke, animirani filmi in predstave, roman Zeleno kolo Haife Al Mansour pa je nastal celo po filmu. 

PR: MKZ