napovednik


Okrogla miza
O vlogi arhitektov v sodobnih krizah

Sreda, 9. november I ob 18.00 I MAO

Je še mogoče razrešiti sodobno prostorsko krizo in z njo povezane družbene krize?
Na zdravstveno krizo industrializiranega zahoda, ki jo je povzročila industrijska revolucija, so arhitekti moderne potem, ko so evropske države sprejele higienske zakone in po vzoru utopičnih socialistov, odgovorili s pragmatičnimi prostorskimi rešitvami: stanovanja delavcev so postala osončena, zračna, načrtovana z ergonomskimi in infrastrukturnimi standardi, postavljena v zelenje in prostorsko ločena od tovarn. Povezan z gradbeno industrijo je modernizem ustvarjal abstraktne prostore, ki jih je mogoče kontrolirati, so homogeni in hkrati fragmentirani, ne dopuščajo diferenciacije prostora in družbe, pa vendar družbo fragmentirajo. Končno je neoliberalni kapital (s pomočjo arhitektov) ustvaril kaotični urbani prostor, poln neverjetnih nasprotij in eksistencialnih stisk.

Kakšna je vloga arhitektov danes, ko življenjski prostor postaja vse bolj virtualen in so se mesta spremenila v produkte kapitala, arhitektura pa odraža njegovo moč?
Že dolgo je jasno, da posamezne stroke ne morejo več delovati izolirano znotraj svojih paradigmatičnih okvirov. Ali ni danes spet nujno potrebno soustvarjanje (novega) sveta, kjer bi bila umetnost spet enkrat povezana s filozofijo, sociologijo in drugimi znanostmi, kamor prištevamo tudi medicino?

Sodelujoči na okrogli mizi:
kardiolog prof. dr. Borut Jug, UKC Ljubljana
arhitekt dr. Miloš Kosec, MAO
filozof doc. dr. Tadej Troha, ZRC SAZU
sociolog izr. prof. dr. Matjaž Uršič, UL FDV
arhitekt prof. mag. Boštjan Vuga, SADAR + VUGA, AA

Pogovor bo vodila arhitektka izr. prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, UL BF

Okrogla miza  je dogodek ob izidu knjige Tatjane Capuder Vidmar, Esej o pogledu, ki jo je založila Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta maja 2022.

Dogodek je pripravljen v sodelovanju z
Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. Dogodek podpira Veleposlaništvo Švice v Republiki Sloveniji.

     
VEČ >>
NAPOVEDUJEMO >>

Odprtje nove razstave
UNIVERSUM PLEČNIK: Od delavnice do mita

ZABELEŽITE SI DATUM
ODPRTJE: četrtek, 24. november I ob 19.00 I MAO

Kustosi: dr. Miloš Kosec, Natalija Lapajne, Tomaž Štoka in dr. Bogo Zupančič

Intenzivno zanimanje za karizmatično osebnost Jožeta Plečnika je že večkrat zasenčilo njegovo delo in številne ljudi, ki so sodelovali pri ustvarjanju svojstvenega arhitekturnega fenomena 20. stoletja. Razstava v MAO s pregledom izbranih arhitektovih pristopov, ki jih danes razumemo kot možno izbiro za oblikovanje bolj trajnostnih in humanih mest, ter raziskovanjem kompleksnega odnosa med učiteljem in študenti, reflektira Plečnikovo bogato zapuščino in odstira v javnosti doslej manj izpostavljene teme kulture urbanega prostora.

Vsakokratna družbena situacija izbere »svojega« Plečnika, takšnega smo izbrali mi …

VEČ >>

Foto: Plečnikova risalnica, negativ iz arhiva Janeza Kališnika, zbirka MAONEDELJA V MAO >>
Nedelja v MAO
Vodstvo po soseski Nove Fužine
20. november 2022│11.00 I MAO

Soseska Nove Fužine je zasnovana po modernističnem idealu bivanja v zelenju. Nove Fužine so zadnja organizirana soseska velikih dimenzij v Sloveniji. Po soseski nas bo vodil arhitekt Andraž Keršič iz arhitekturnega biroja a2o2 arhitekti. Zbirno mesto: dvorišče gradu Fužine. Več >>
Nedelja v MAO
Ustvarjalna delavnica Mesto mojih sanj
20. november 2022│11.00 I MAO


Ustvarjali bomo z LEGO KOCKAMI! Izdelali bomo maketo mesta in se spoznali z delom arhitektov in urbanistov, ki načrtujejo prebivalcem prijazno mesto. Prijave: izobrazevanje@mao.si. Več >>
Delavnica je na Svetovni dan otroka brezplačna!RAZSTAVA JANJE LAP >>
Kroženje in Satje, svetili Janje Lap
do 19. decembra 2022 I kapela MAO I vstop prost
V mednarodnem letu stekla predstavljamo izbor iz novopridobljene zapuščine arhitektke in oblikovalke Janje Lap. Skozi vso svojo pestro in dolgo karierno pot, ki so jo zaznamovali arhitektura, industrijsko oblikovanje, pedagoško in raziskovalno delo ter sistemsko in storitveno oblikovanje, je ves čas oblikovala tudi v steklu. To je bil njen priljubljeni material, po katerem je tudi najbolj znana.
Več >>


VIR: Muzej za arhitekturo in oblikovanje