Na ministrstvu izpostavljajo, da se skupaj s predstavniki gospodarstva vztrajno in z mnogimi usmerjenimi ukrepi ves čas zavzemajo težave povezane z visokimi cenami energije reševati z vsemi pravno razpoložljivimi orodji.
Avtor:
Brane Janjič¸
Kot so sporočili iz Ministrstva za infratsrukturo, si ministrstvo že od začetka tega mandata sooča z doslej nepredstavljivimi razmerami na svetovnih energetskih trgih in k zagotavljanju nemotene preskrbe ter znosne cene pristopa z vso resnostjo ter odgovornostjo do vseh delov družbe. Tako so najprej z ukrepi vsekakor poskrbeli za najranljivejše odjemalce - državljane in kritično državno infrastrukturo, torej tiste, ki morajo tudi v najskrajnejših razmerah ostati zaščiteni in z zagotovljeno preskrbo. Vse to pa ne pomeni, pravijo na ministsrtvu, da se vlada ni aktivno in predano lotila tudi reševanja težav, s katerimi se v teh razmerah soočajo večja slovenska podjetja. "S predstavniki gospodarstva se na Ministrstvu za infrastrukturo redno sestajamo in intenzivno iščemo skupne rešitve že od septembra. V tem času smo se z deležniki mnogokrat strinjali glede skupnih rešitev za omilitev učinkov energetske krize na slovensko gospodarstvo in na podlagi tega sprejeli kar nekaj usmerjenih ukrepov", pravijo na MzI.
Na Ministrstvu za gospodarstvo pa so za začetek pripravili Zakon o pomoči gospodarstvu, s katerim se bo podjetjem sofinanciralo stroške električne energije in plina, za kar bo Slovenija za leto 2022 namenila kar 80 milijonov evrov iz državnega proračuna. Subvencije gospodarstvu zaradi visokih cen energije za leto 2023 pa bodo državni proračun medtem predvidoma obremenile s kar 1,2 milijarde evrov.
Na Ministrstvu za infrastrukturo še pravijo, da so 11. novembra, ob spremljanju razmer na energetskih borzah zaradi ugodnih razmer predstavnike gospodarstva jasno pozvali, naj se nemudoma lotijo sklenitve pogodb za dobavo električne energije za leto 2023. Kljub javnim pozivom s strani predstavnikov vlade mnoga podjetja tega niso storila, cene na borzah pa so medtem znova narasle. Da bi kljub vsemu ublažili posledice zaradi vedno bolj nevzdržnih cen električne energije, so 29. novembra z uredbo vseeno določili mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce. Po tej uredbi je dobavitelj električne energije dolžan za maksimalno količino odjema električne energije odjemalca odjemalcu ponuditi in skleniti pogodbo o dobavi za produkt fiksne cene za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, pri čemer je način oblikovanja cene za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, njene sestavine ter merila, po katerih se morajo oblikovati te sestavine, odvisen od izračuna posebne formule, ki je v uredbi natančno opredeljena in se sestoji iz letne cene terminskega produkta pasovne električne energije na nemški borzi, cene letnega terminskega produkta trapezne električne energije na nemški borzi in navzgor omejen strošek dobavitelja.
Kljub temu, da nekatera večja podjetja niso upoštevala poziva o pravočasnem sklepanju ponudb, pravijo na ministrstvu, se je v danih razmerah zdelo izjemnega pomena, da Sloveniji zagotovimo gospodarsko stabilnost. Gospodarska zbornica Slovenije v svojem javnem pozivu namreč trdi, da podjetja ne glede na vse prejemajo ponudbe, ki znašajo več kot 500 MW/h, četudi bi morale biti glede na vzpostavljen mehanizem ponudbe precej ugodnejše. Po ministrstvu znanih in aktualnih informacijah dobavitelji podjetjem ne podajajo tako visokih ponudb, vsaj ne glede na vzpostavljeni mehanizem glede oblikovanja cene za velike poslovne odjemalce. Na ministrstvu ob tenm še dodajajo,da mednarodne primerjave cen električne energije za velike poslovne odjemalce, ki jih ponuja Gospodarska zbornica Slovenije, in zaradi katere naj bi naša podjetja postajala manj konkurenčna, ne poznajo in zato GZS pozivajo, naj jih predložijo. Nekatere države so resda uvedle določene regulacije za prodajo električne energije velikim poslovnim odjemalcem, vendar s tem kršijo trenutno veljavno evropsko zakonodajo.
Ministrstvo za infrastrukturo ob vsem tem zato ne pristaja na očitke, da vlada za slovensko gospodarstvo ne stori dovolj. Nasprotno, vpliva, ki jo ima stanje gospodarstva za celotno družbo, s epovsem zavedajo in prav zato redno sprejemajo ukrepe, ki ohranjajo stabilnost preskrbe na državni in evropski ravni – nenazadnje je Slovenija ena od držav, ki se je odločno uprla previsoko postavljeni plinski kapici s strani Evropske Komisije, s čimer skuša vlada zaščititi prav slovensko gospodarstvo. A živimo v obdobju izzivov pri preskrbi z energenti in bremena morajo biti ustrezno porazdeljena – med državo, gospodarstvo in ljudi.
Zavedamo se, pravijo na koncu komentarja aktualnih razmer na ministrstvu, da poleg ranljivih družbenih skupin in drugega aktivnega prebivalstva obstajajo podjetja, ki se zaradi energetske krize in splošne draginje kljub vsemu soočajo s hudimi težavami in prav zato se skupaj s predstavniki gospodarstva vztrajno in z mnogimi usmerjenimi ukrepi zavzemamo te težave reševati z vsemi pravno razpoložljivimi orodji.
Na Ministrstvu za gospodarstvo pa so za začetek pripravili Zakon o pomoči gospodarstvu, s katerim se bo podjetjem sofinanciralo stroške električne energije in plina, za kar bo Slovenija za leto 2022 namenila kar 80 milijonov evrov iz državnega proračuna. Subvencije gospodarstvu zaradi visokih cen energije za leto 2023 pa bodo državni proračun medtem predvidoma obremenile s kar 1,2 milijarde evrov.
Na Ministrstvu za infrastrukturo še pravijo, da so 11. novembra, ob spremljanju razmer na energetskih borzah zaradi ugodnih razmer predstavnike gospodarstva jasno pozvali, naj se nemudoma lotijo sklenitve pogodb za dobavo električne energije za leto 2023. Kljub javnim pozivom s strani predstavnikov vlade mnoga podjetja tega niso storila, cene na borzah pa so medtem znova narasle. Da bi kljub vsemu ublažili posledice zaradi vedno bolj nevzdržnih cen električne energije, so 29. novembra z uredbo vseeno določili mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce. Po tej uredbi je dobavitelj električne energije dolžan za maksimalno količino odjema električne energije odjemalca odjemalcu ponuditi in skleniti pogodbo o dobavi za produkt fiksne cene za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, pri čemer je način oblikovanja cene za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, njene sestavine ter merila, po katerih se morajo oblikovati te sestavine, odvisen od izračuna posebne formule, ki je v uredbi natančno opredeljena in se sestoji iz letne cene terminskega produkta pasovne električne energije na nemški borzi, cene letnega terminskega produkta trapezne električne energije na nemški borzi in navzgor omejen strošek dobavitelja.
Kljub temu, da nekatera večja podjetja niso upoštevala poziva o pravočasnem sklepanju ponudb, pravijo na ministrstvu, se je v danih razmerah zdelo izjemnega pomena, da Sloveniji zagotovimo gospodarsko stabilnost. Gospodarska zbornica Slovenije v svojem javnem pozivu namreč trdi, da podjetja ne glede na vse prejemajo ponudbe, ki znašajo več kot 500 MW/h, četudi bi morale biti glede na vzpostavljen mehanizem ponudbe precej ugodnejše. Po ministrstvu znanih in aktualnih informacijah dobavitelji podjetjem ne podajajo tako visokih ponudb, vsaj ne glede na vzpostavljeni mehanizem glede oblikovanja cene za velike poslovne odjemalce. Na ministrstvu ob tenm še dodajajo,da mednarodne primerjave cen električne energije za velike poslovne odjemalce, ki jih ponuja Gospodarska zbornica Slovenije, in zaradi katere naj bi naša podjetja postajala manj konkurenčna, ne poznajo in zato GZS pozivajo, naj jih predložijo. Nekatere države so resda uvedle določene regulacije za prodajo električne energije velikim poslovnim odjemalcem, vendar s tem kršijo trenutno veljavno evropsko zakonodajo.
Ministrstvo za infrastrukturo ob vsem tem zato ne pristaja na očitke, da vlada za slovensko gospodarstvo ne stori dovolj. Nasprotno, vpliva, ki jo ima stanje gospodarstva za celotno družbo, s epovsem zavedajo in prav zato redno sprejemajo ukrepe, ki ohranjajo stabilnost preskrbe na državni in evropski ravni – nenazadnje je Slovenija ena od držav, ki se je odločno uprla previsoko postavljeni plinski kapici s strani Evropske Komisije, s čimer skuša vlada zaščititi prav slovensko gospodarstvo. A živimo v obdobju izzivov pri preskrbi z energenti in bremena morajo biti ustrezno porazdeljena – med državo, gospodarstvo in ljudi.
Zavedamo se, pravijo na koncu komentarja aktualnih razmer na ministrstvu, da poleg ranljivih družbenih skupin in drugega aktivnega prebivalstva obstajajo podjetja, ki se zaradi energetske krize in splošne draginje kljub vsemu soočajo s hudimi težavami in prav zato se skupaj s predstavniki gospodarstva vztrajno in z mnogimi usmerjenimi ukrepi zavzemamo te težave reševati z vsemi pravno razpoložljivimi orodji.
VIR: Naš Stik
