Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je uvodoma nagovoril obiskovalce in povedal, da je vesel, da Velenje tako zelo uspešno premaguje ovire, ki so povezane s prehodom na prijazne energente. Zelo pomembno in prav je, da se strategije pripravljajo v sodelovanju z ljudmi, saj si želimo, da ljudje spremembe sprejmejo kot nekaj dobrega; je pa to, tako za lokalno skupnost kot za državo, velik izziv. Pohvalil je tudi izvedbo takšnih konferenc, saj je izmenjava dobrih praks, ki jih lahko nato uveljavijo tudi druga mesta in države, najboljša pot do trajnostnih rešitev.

 

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je povedal, da se v Velenju zavedamo, da zelene površine pomembno vplivajo na kakovost življenja v našem mestu in da je nujno vključevanje stroke in naših občanov v procese načrtovanja ter odločanja, saj bodo naša dejanja na tem področju tlakovala pot za prihodnost Velenja. Je pa pot proti podnebni nevtralnosti zagotovo pot, ki jo lokalna skupnost ne more opraviti sama, ampak nujno potrebujemo podporo države. V Velenju so merila za oblikovanje in urejanje zelenih površin zapisana v Ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje, od leta 2021 imamo tudi Komisijo za urejanje drevnine, zelenic in nasadov, ki si zelo prizadeva za ohranitev vsakega drevesa in se za odstranitev odloči le takrat, ko je to nujno potrebno. Letos bomo posodobiti kataster urbanega drevja, ki smo ga izdelali leta 2009, izdelali bomo tudi načrt upravljanja z mestno drevnino. V letu 2023 smo zasadili več kot 170 dreves, letos bomo zasadili vsaj toliko dreves, kot jih je padlo v vetrolomu 2023, torej okoli 200 dreves. V prihodnje bomo izvajali večjo kontrolo nad izvajanjem nalog koncesionarja, da bi preprečili nepravilnosti pri ravnanju z drevnino in tudi na drugih področjih, bolj želimo sodelovati tudi z lastniki zasebnih zelenih površin, jih osveščati in za njih organizirati izobraževanja. Resnično si želimo odgovornega ravnanja z drevjem v vseh fazah od načrtovanja do razvoja, sajenja, vzdrževanja. Drevesni fond, ki ga imamo, želimo ohranjati in nadgrajevati. V naslednjih mesecih bomo Energetsko pisarno vsebinsko nadgradili in vzpostavili Energetsko podnebno pisarno, kjer bomo izvajali individualna svetovanja in delavnice, namenjene vsem zainteresiranim s področja energetskih sanacij objektov, svetovanja v zvezi s porabo toplotne energije, trajnostne mobilnosti in področja odpadkov. Naš cilj je ozaveščati, izobraževati in informirati občane v skrbi ohranjanja in višanja kakovosti bivanja v našem mestu.

 

Podnebne spremembe zelo vplivajo na naša življenja in zavedati se moramo, da je naša prihodnost in prihodnost naslednjih generacij zelo odvisna od skrbnega načrtovanja in urejanja zelenih površin v urbanih okoljih. Zelene površine gradijo kulturo in prostor, zato se pričakovanja po količini, dostopnosti, kakovosti javnih in drugih zelenih površin ter njihovih funkcij zelo povečujejo. Uveljavljajo se številni novi načrtovalni koncepti in rešitve, zato je pomembno, da povezujemo delo na ravni lokalne skupnosti, povezati je potrebno investicijsko načrtovanje in tudi upravljanje vseh zelenih površin v lokalni skupnosti.

 

V Mestni občini Velenje za urejanje javnih površin, ki so načeloma v lasti občine in so nam vsem dostopne, skrbi koncesionar, ki je bil izbran na javnem razpisu, kot to določa Zakon o gospodarskih javnih službah. Vse zelene površine (tako javne kot zasebne) so del urejanja in načrtovanja prostora občine, zato so pravila ravnanja z drevnino in načrtovanje zelenih površin določena tudi v Občinskem prostorskem načrtu in drugih prostorskih aktih občine. Na območju mestnega središča so merila za oblikovanje in urejanje zelenih površin zapisana v Ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje. Na širšem območju promenade (Trg mladosti, park ob gimnaziji, prostor ob Paki) se ohranjajo vsa drevesa, ki so starejša od 20 let, vsa mlajša pa so presajena. Vsa drevesa, ki so odstranjena (zaradi investicij, poškodb, bolezni ipd.), so pregledana s stani arborista.

 

Vse od leta 2020 imamo Pravilnik o standardih storitev izvajanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Mestni občini Velenje, ki je bil vključen v koncesijo. Na podlagi pravilnika mora koncesionar spremljati stanje mestne drevnine, opravljati vizualno kontrolo in poročati občini o stanju drevnine in potencialnih nevarnostih, izvajati ukrepe za zaščito pred škodljivci in boleznimi drevnine, na predpisan način negovati drevnino. Pravilnik določa tudi, kako se mora nega izvajati: od vzgojne rezi, redčenja in oblikovanja krošnje, odstranjevanja odmrlih ali poškodovanih delov rastline, časa izvedbe rezi … Leta 2021 smo ustanovili komisijo za urejanje drevnine, zelenic in nasadov, ki jo sestavljajo dva predstavnika Urada za komunalne dejavnosti, dve predstavnici Urada za urejanje prostora, dva predstavnika koncesionarja ter zunanja sodelavka – arboristka. Naloga komisije je, da preuči vsako pobudo, predlog ali prijavo in zanjo najde ustrezne rešitve. Komisija je od leta 2021 do danes obravnavala že 280 vlog. Od vseh obravnavanih vlog je koncesija odobrila manj kot 15 vlog za odstranitev dreves, ki so dejansko ogrožala varnost prebivalcev ali premoženja (z izjemo vetroloma, kjer je bilo zaradi poškodb potrebno drevesa odstraniti!). Komisija si zelo prizadeva za ohranitev vsakega drevesa in se za odstranitev odloči le takrat, ko je to nujno potrebno. Je pa delo koncesionarja in odločanje komisije vezano na zemljišča v lasti občine oz. površine javnega dobra, kjer ima občina svoje pristojnosti.

 

Letos želimo posodobiti kataster urbanega drevja, ki smo ga izdelali leta 2009. Lokacijo rasti dreves smo označili na karti Velenja (dostopno na portalu PISO). Vsako drevo je označeno s svojo točko in ob kliku nanjo se izpišejo karakteristike drevesa (slovensko in botanično poimenovanje, višinski razred, obseg debla v metrih, število debel, vitalnost in konflikti). Izdelali bomo tudi načrt upravljanja z mestno drevnino.

 

V letu 2023 smo zasadili več kot 170 dreves. Skupno število padlih dreves v neurju in podrtih zaradi zagotavljanje varnosti je bilo v lanskem letu 191, od tega 114 iglavcev in 77 listavcev. V letošnjem »zelenem« letu načrtujemo zasaditi vsaj toliko dreves, kot jih je padlo v vetrolomu 2023, torej okoli 200 dreves.

VIR: MOV