Spomini na moje »odraslo« otroštvo sežejo od nekje petega leta starosti, ko sem se hitela naučiti pomivati posodo, skuhati kavo, pomagati pripravljati kosilo, čistiti po stanovanju, komandirati vse odrasle okrog sebe, zahtevati odgovornost od vsakega živega, kot bi se bala, da bom kaj zamudila, je dostikrat mojo zagnanost komentirala moja babica.
Spomini na moje »odraslo« otroštvo sežejo od nekje petega leta starosti, ko sem se hitela naučiti pomivati posodo, skuhati kavo, pomagati pripravljati kosilo, čistiti po stanovanju, komandirati vse odrasle okrog sebe, zahtevati odgovornost od vsakega živega, kot bi se bala, da bom kaj zamudila, je dostikrat mojo zagnanost komentirala moja babica. Najbolj živi pa so spomini na obiske, ki sta jih imela moja stara starša, s katerima sem preživela velik del otroštva. Otroci, če so prišli z njimi, niso nikoli pritegnili toliko moje pozornosti, kot sedenje in poslušanje starejših. Poslušanje s trepalnicami je izraz, ki ga še danes uporabim za nekoga, ki posluša tako vneto in vpija slišano, da komaj kdaj umakne oči. Zagotovo so ga meni večkrat namenili, pa mi je ostal. Neverjetno je, koliko znanja in izkušenj teh starih modrecev sem posrkala še pred puberteto. Nič čudnega, da sem bila v svoji generaciji vedno malček drugačna in zelo zaželena družba, predvsem pa nekdo, ki so mu zaupali mnogi. »Ko bom velika, bom združila dom za ostarele in vrtec,« sem začela sanjati. Nekaj podobnega v tujini že obstaja, pri nas pa to še ni uspelo narediti nikomur. Do zdaj. Z veseljem in globokim poklonom pišem naslednje vrstice.
ANA PETRIČ
Ana Petrič je, predno je leta 2015 prevzela mesto direktorice, v DEOS Centru starejših Notranje Gorice (v nadaljevanju DEOS) opravljala različna dela. Sama pravi, da ji naziv ne pomeni več kot želja po delu s starejšimi. V enem od intervjujev je dejala, da ni lastnica centra, da ni pomembna, niti premožna. Ko njeno delo spremljaš dlje časa, pa spoznaš, da je pravo srce centra, izjemnega pomena za njegove stanovalce in po mojem mnenju ena bogatejših ljudi pri nas.
To, da je v svoji karieri začela pri čistih osnovah, kot so nega, čiščenje in strežba, pomeni, da se je preizkusila na domala vseh delovnih mestih, preden je po končanem študiju prevzela mesto direktorice. S tem je spoznala vse procese dela in zato danes zelo dobro pozna tako obremenjenost zaposlenih, kot tudi potrebe stanovalcev.
Dosežki in nagrade so “orodje” ozaveščanja o staranju
Nagrade potrjujejo, da delajo prav in je trud prepoznan, a jih Ana ne doživlja individualno, čeprav so nekatere naslovljene nanjo. Pravi, da so nagrade plod sodelovanja in truda vseh zaposlenih, pa tudi stanovalcev, njihovih svojcev in drugih, ki v centru soustvarjajo njihov program. To sodelovanje je ključ do uspeha organizacije in izvedbe projektov. Z nagradami si želi širiti zgled tudi v druge domove in centre. Ozaveščanje o staranju, vključenosti, večjem številu ljudi, ki bi se ukvarjali s starejšimi, v to smer si želi, da bi odmevale nagrade, ki jih prejme s centrom.
Ob spremljanju dela, ki ga Ana deli na svojem FB profilu (kar pove veliko o povezanosti in ljubezni do tega kar počne), naletiš na vse, kar jo vidno navdihuje. Stanovalci. Videti je, da prav oni predstavljajo srčico centra. Vse, kar Ana z ekipo počne, se zavrti okrog njih, vse česar se lotijo, je za njih in vse kar dosežejo, dosežejo z njimi.
Voščilnice za domišljijo in lepoto srca
Voščilnice z ljubeznijo
Projekt, s katerim ob koncu leta zbirajo voščilnice in praznična pisma, je projekt, s katerim je DEOS meni osebno prvič padel v oko. Nisem mogla, da ne bi postala solzna ob misli na srečo in veselje, ki ga lahko povzroči nedolžna voščilnica ali pismo ob koncu leta, ko se zgrnejo vsi prazniki, ki jih imenujemo družinski. Koliko starejših v domovih nima družine, ki bi jih obiskovala, sem se spraševala? Koliko njih jo ima, a jih ne obiskuje nihče? Koliko je takšnih, ki svoje najdražje sicer vidijo, jih ti obiskujejo, a vemo, da njim teh obiskov ni nikoli dovolj ali preveč?
Če izhajam iz sebe, moji babici, ki je še edina od starih staršev, ki jo imam, ne bi bilo dovolj, če bi vsak dan več ur klepetali po telefonu, ob vsakem obisku pa že ob mojem prihodu rada v smehu reče, da ji je že hudo, ker ve, da bom čez nekaj dni odšla. Ne živi v Sloveniji, jasno, ko pa pride, je logično največ pri meni, a je njenih obiskov vse manj, letos polni 88to leto, vožnje pa že nekaj let ne prenaša najbolje. No, voščilnice. Si predstavljate? Prepričana sem, da mnogi to isto voščilnico vzamejo v roke vse do naslednjega božiča večkrat, jo shranjujejo na poličkah ali nočnih omaricah, nekje na vidnem, kot bi jim jo izdelal njihov vnuk ali pravnuk. Pa tisti, ki jim spomin peša ali pa jih je zapustil? Pravijo, da demenca človeka vrne veliko let nazaj, v nekako zelo oddaljene spomine, kar je pri demenci zelo zanimivo. Domišljiji ni konca pri tej diagnozi in kaj vse lahko praznično pismo splete lepega, prijetnega, toplega, pomirjujočega, mehkega in osvobajajočega v umu tistega, ki ga prebira znova in znova.
Sanje, ki postajajo resničnost
»Vse raziskave, prakse, projekti kažejo, da starejši dajo otrokom mnogo in enako otroci starejšim.« Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice
Pa se vrnimo na začetek. Sanje o posebnem načinu medgeneracijskega povezovanja so tu in kmalu bo ideja prešla v realnost. »Sedem let nazaj so bile to sanje. Letos je ideja dozorela. S 1. septembrom 2023 se v DEOS-u odpira vrtec.« je Ana zapisala na svojem profilu in dodala »Kdo bi rekel, da noro, sama menim, da je vizionarsko.« Če si dovolim povzeti objavo, se moram najprej popolnoma strinjati z navedbo, da so v DEOS-u absolutno razmišljali izven okvirjev.
Prostori so v fazi zaključevanja, zaradi tega kapacitete ne bodo zmanjšane, povezovanje bo potekalo pri določenih aktivnostih, na obeh straneh pa bo poskrbljeno za dovolj miru za stanovalce in ogromno prostora za nemoteno igro otrok. Vrtec po principu Montessorijeve, bo na voljo vsem zunanjim, iz kateregakoli kraja, ki bodo želeli vpisati svoje otroke, pa tudi otrokom zaposlenih. Verjamem, da bodo mesta hitro zapolnjena. Za Montessori vrtec sem slišala ravno pred dvema letoma in zgolj iz radovednosti malo raziskovala in primerjala. Njihov program me je, priznam, pritegnil.
O Montessori vrtcih
Italijanska zdravnica in pedagoginja Maria Montessori je razvila pedagoško filozofijo, na kateri program njihovih vrtcev temelji. Samostojnost, svoboda izbiranja, individualizirano učenje in spoštovanje otrokovega naravnega razvoja in interesa, je tisto kar poudarja njihov pristop. Ustvarjanje pripravljenega okolja, ki spodbuja raziskovanje, samostojnost in sodelovanje otrok, ki pa so jim v tem okolju na voljo posebej zasnovani materiali, ki so prilagojeni otrokovim razvojnim fazam in spodbujajo razvoj motoričnih, senzoričnih, jezikovnih in kognitivnih sposobnosti. Če poenostavim, ob raziskovanju sem takrat naletela na cele kolekcije Montessori didaktičnih igrač, kuhinjskih pripomočkov, podlag za igranje, materialov za izdelovanje in celo postelj za otroke. Pripravljeno okolje pomeni, da so učilnice in igralnice skoraj podobne manjšim delavnicam, kjer je mogoče odkriti, spoznati ali izumiti vse mogoče. To je Montessori.
Energija mladosti z zakladnico starosti
Vrtec Montessori kmalu v DEOS Centru starejših Notranje Gorice
Zdaj pa to okolje umestimo poleg tistih, ki v sebi nosijo toliko znanja, modrosti, izkušenj in dobrih praks in vzemimo v obzir, da so vse to več kot voljni predati naprej. Že če pomislimo sami pri sebi. Koliko smo pripravljeni poslušati naše starše in stare starše? Njih, ki so del svoje poti, po kateri ta trenutek hodimo sami, že prehodili. Ali pa dedke in babice svojih prijateljev? Ste kdaj pomislili, da se v njih skriva prava zakladnica? Pa ne gre za to, da bi morali hoditi njihovo pot in živeti življenje po njihovih navodilih. Ne. Srčno prav pa pride, ko se znajdemo v brezizhodni situaciji, ki nam jo življenje postreže, pa se imamo v tistem trenutku na kaj upreti. Na izkušnjo, čeprav več kot 50 let staro.
Čisto mogoče jo je umestiti v ta trenutek, zdaj. Če pa še verjamete v družinske vzorce, boste sploh razumeli, kaj želim reči. DEOS in Angelin Montessori vrtec bosta ustvarjala generacije samostojnih, samozavestnih in notranje motiviranih za učenje otrok. Takšen program bo otrokom dal možnost lažje razviti tudi socialne veščine, koncentracijo in vztrajnost, samoocenjevanje, samokritičnost, zmožnost samokorekcije in samorefleksije, pa tudi že omenjeno ljubezen do učenja. Na drugi strani pa tisto, kar je vsem domovom starejših oseb prioriteta: polna srca, sreča, veselje do življenja in na nek način tudi nov smisel za življenje vseh stanovalcev, ki bodo priča razvoju svojih novih malih prijateljev. Jaz že kar vidim, kako se bodo veselili vsakega novega dne.
Z dolgoletno tradicijo medgeneracijskega sodelovanja
V DEOS-u so izkušnje na področju medgeneracijskega sodelovanja pilijo že vrsto let. Obisk 100 študentov in študentk Fakultete za socialno delo, ki vsako leto obiščejo DEOS in stanovalce vključijo v diskusijo o pomembnosti dela, ki ga bodo opravljali po koncu svojega študija, na koncu pa tradicionalno zaključijo z zapisom vtisov o centru in zapisi dobrih želja za stanovalce, kar polepijo na vsem vidno mesto.
Medgeneracijsko počitniško varstvo otrok zaposlenih, pri čemer otroci spoznajo življenje v domu za ostarele in jim pomagajo pri preprostih dnevnih opravilih, starejši pa njim predajo svoje znanje in izkušnje. Za ta projekt je center prejel tudi 1. nagrado s strani F3ŽO, idejni vodja pa je direktorica Ana Petrič, ki je ponosna, da se je projekt razširil tudi po ostalih domovih po Sloveniji. Ana projekt označuje za edinstveno priložnost za združevanje starih in mladih.
Medgeneracijska čajanka je še en projekt, ki osamljenim starejšim omogoča praznično druženje z otroki in mladimi, ki vedno prinesejo igrivost in drugačno energijo.
Počitnice v zameno za prostovoljno delo sem kot primer pustila za zaključek, ker me je še posebej navdušil. Tu gre res za inovativen projekt, katerega »namen in pozitivni učinki so medgeneracijsko povezovanje, uresničevanje medgeneracijske solidarnosti, destigmatizacija starejših ljudi, predstavitev inovativnih praks, približevanje dela s starejšimi ljudmi posameznikom in širši javnosti, pridobivanje novih izkušenj, prijateljstev ter tkanje novih vezi,« pravijo v DEOS-u
Ljuba družina, srečno
Ana Petrič in stanovalke_ci DEOS na izletu na Ljubljanskem gradu
Pri meni se je začelo kot velika želja, ki so jo poganjale še večje sanje. Predstava o tem, kako starši v varstvo zjutraj pripeljejo otroke, ki bi svoj dan začeli z zajtrkom v družbi tistih, ki so bolj kot kruha z maslom in medom, lačni družbe. Pa ne družbe osebja, ki ga seveda visoko cenijo in spoštujejo, ampak družbe tistih, ob katerih res začutijo tisto prvinsko odgovornost. Starejši so na točki, ko imajo občutek, da jih nihče več ne potrebuje, najbolj ranljivi. Če jih ta občutek preseže, temu zagotovo sledi tudi slabšanje zdravstvenega stanja.
Znanje, modrosti in izkušnje, ki jih nosijo v sebi so neprecenljive vrednosti in tako veliko volje in želje imajo to predajati naprej, da je v meni želja neprestano utripala. Kmalu sem spoznala, da gre za neke vrste poslovno idejo, ki za seboj potegne ogromno pravnih in davčnih, pa prostorskih in logističnih, kot tudi finančnih izzivov. To, da se bo tega najbolje lotiti v nekem že obstoječem ustroju, najlažje domu starejših oseb, je bilo logično. Ko sem videla objavo na FB, je vse v meni zapelo od veselja! Čestitke za korak v še en projekt, za katerega navijam, da se kot večina vaših, razširi v vse domove za ostarele. Želim si, da bi starši prepoznali vrednost medgeneracijskega povezovanja, da bi se otroci še bolj povezali tudi s svojimi starimi starši in morda večkrat želeli počitnice in vikende preživeti pri njih, kot s(m)o to počele generacije prej. Gre za večplasten projekt, meni najljubša pa je tista plast, ki prinaša polnost življenj našim pravim zakladom.
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
Foto: Mateja Jordovič Potočnik in arhiv DEOS Center starejših Notranje Gorice
VIR: https://navdihni.me/vrtec-z-ljubeznijo-starejsih/