Pri založbi Arhiva Republike Slovenije je izšla knjiga dr. Jureta Volčjaka z naslovom »Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1761–1771«. Gre za šesto knjigo v seriji »Vizitacijski zapisniki goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa 1752–1774« in drugo po vrsti, ki se vsebinsko nanaša na ozemlje nekdanje Kranjske.

Mednarodni projekt izdaje pastoralnih vizitacij goriškega nadškofa Attemsa, ki jih hrani Nadškofijski arhiv v Gorici (italijansko Archivio Storico della Curia Arcivescovile di Gorizia), se je pričel oktobra 1988 s simpozijem v Gorici pod okriljem Inštituta za socialno in versko zgodovino (italijansko L‘Istituto di Storia Sociale e Religiosa) in pod budnim očesom mednarodnega znanstvenega odbora, katerega člani so prihajali iz Avstrije, Italije in Slovenije. Rezultat simpozija je bil zbornik predavanj, ki je luč sveta ugledal leta 1990. Na simpoziju je bilo sklenjeno, da se vsebina vseh 24 obsežnih rokopisnih zvezkov Attemsovih pastoralnih vizitacij pripravi za kritično objavo, saj predstavljajo edinstveni vir za zgodovino 18. stoletja s področja cerkvene, verske, družbene in kulturne zgodovine tedaj izjemno obsežne goriške nadškofije, ki je v tistem času obsegala večji del slovenskega ozemlja južno od reke Drave. Izdajo gradiva so si sodelujoči razdelili po teritorialnem principu (vsak za svoje ozemlje) in sicer po enotnih načelih, vse z namenom, da bo na koncu nastala enotna zbirka.

Prva knjiga naj bi obsegala vizitacijske zapisnike mesta Gorice kot sedeža nadškofije, ostale knjige pa naj bi izhajale po vrstnem redu, kot bodo pripravljene za tisk.

Do danes serija objav Attemsovih pastoralnih vizitacij obsega naslednje knjige:

V pripravi je tudi že sedmi zvezek, ki bo zajel ozemlje Cortine d‘Ampezzo z okolico in ki bo serijo zaključil.

V knjigah (zvezek 5 in 6), ki ju je za objavo pripravil dr. Jure Volčja in ki skupaj obsegata 1776 strani, so objavljene pastoralne vizitacije prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa (1752–1774) za ozemlje bistrskega, dolenjskega, gorenjskega, kostanjeviškega, metliškega, ribniškega in stiškega arhidiakonata goriške nadškofije.

Gradivo, ki se nanaša na slovensko ozemlje, je zaradi obsežnosti objavljeno v dveh knjigah. V prvi knjigi so objavljene tri vizitacije (za leta 1752, 1752/53 in 1757), v drugi knjigi pa pet vizitacij (za leta 1761, 1763, 1767 in dve iz 1771). V drugi knjigi sta objavljeni tudi transkripciji krajših besedil iz 1762 in 1770, prinašata pa opis poti nadškofa Attemsa s Kranjske na poti v Gorico in njegovih srečanj z lokalno duhovščino, posameznimi funkcionarji.

Vsebina obeh Volčjakovih knjig brez dvoma močno bogati védenje o razmerah na Kranjskem v tretji četrtini 18. stoletja, to je stoletja, ki je močno zaznamovalo zgodovino naše osrednje slovenske dežele.

Izdaja obeh knjig je bila izpeljana v okviru zakonsko opredeljenega evidentiranja arhivskega gradiva, hranjenega v zamejstvu in po svetu, ter se nanaša na Slovenijo in Slovence.

Vabljeni k uporabi in branju.

Knjigi dr. Jureta Volčjaka »Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1752–1757« (zvezek 5) in »Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1761–1771« (zvezek 6) obsegata 800 in 976 strani. Na voljo sta v Založbi Arhiva Republike Slovenije in staneta 31 in 33 EUR. Za nakup se obrnite na arhiv po telefonu ali elektronski pošti.

VIR:  Arhiv Republike Slovenije