V času, ko je zmanjševanje količin živilskih odpadkov vroča tema, se zdi pogrevanje ostankov pomemben doprinos k varovanju okolja, pa tudi prijazna poteza do našega proračuna. V hladilniku shranjujemo ostanke hrane 2 do 3 dni, pri temperaturi 5 stopinj C.
V času, ko je zmanjševanje količin živilskih odpadkov vroča tema, se zdi pogrevanje ostankov pomemben doprinos k varovanju okolja, pa tudi prijazna poteza do našega proračuna.
V hladilniku shranjujemo ostanke hrane 2 do 3 dni, pri temperaturi 5 stopinj C. Občutljive skupine (nosečnice, starejši in ljudje z oslabelim imunskim odzivom) morajo zaužiti ohlajene ostanke v 24 urah, da zmanjšajo tveganje za izpostavljenost listeriji, ki povzroča listeriozo, bolezen, ki se prenaša s hrano.
V zmrzovalniku pa lahko ostanke shranjujemo 2 do 3 mesece pri temperaturi -18 stopinj C. Ostanke hrane v zamrzovalniku je smiselno označiti z dnem zamrzovanja, da bomo vedeli, kako dolgo bodo še uporabni. Živila moramo ohladiti preden jih shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik. Ostanke shranjujemo v zaprtih posodah. S tem preprečimo, da bi bila hrana izpostavljena onesnaženju in izsušitvi.
Obvladovanje metod pogrevanja
Mikrovalovne pečice so priljubljene za ponovno segrevanje ostankov, vendar ne grejejo vedno enakomerno. V mikrovalovnih pečicah se v živilih ustvarjajo vroči predeli in nevarna hladna območja, kjer bakterije lahko uspevajo. Če uporabljamo mikrovalovno pečico, ne pozabimo segrevati in mešati ter ponovno segrevati in mešati, dokler ni vse skupaj res vroče.
Prav tako se je treba prepričati, da vrteči krožnik v naši mikrovalovni pečici deluje pravilno, da bo zagotovljeno enakomerno segrevanje. Upoštevajmo tudi navodila proizvajalca pečice, kjer so podani potrebni časi segrevanja.
Če hrano segrevamo na štedilniku, poskrbimo, da ponev ne bo premajhna, da hrano lahko premešamo.
Kaj je tvegano pogreti
Pogrevanje ostankov na najmanj 74 stopinj C bo uničilo večino bakterij, ki povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano, razen nekaterih vrst, npr. bakterijski bacil Bacillus cereus, patogen, ki živi v rižu. Proizvaja strup – toksin, ki je žal toplotno stabilen. Spore in toksini, odporni na toploto, se tvorijo, ko riž pustimo, da se počasi ohlaja na sobni temperaturi. Toksinov pogrevanje ne bo uničilo. Pri ponovnem segrevanju riža čakamo največ 24 ur, da zmanjšamo tveganje zastrupitve. Težava z Bacillus cereus ni samo riž, ampak vsa hrana, ki vsebuje škrob (testenine, škrobnata zelenjava)...
Več na povezavi: https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/pogrevanje-zivil/
VIR: Občina Beltinci
