Obisk francoskega romanopisca Davida Diopa, mednarodnega Bookerjevega nagrajenca in prejemnika številnih pomembnih literarnih nagrad

Obisk francoskega romanopisca Davida Diopa, mednarodnega Bookerjevega nagrajenca in prejemnika številnih pomembnih literarnih nagrad
 
Na povabilo Francoskega inštituta v Sloveniji in založbe Mladinska knjiga bo prihodnji teden, 20. in 21. aprila, v Sloveniji gostoval francoski pisatelj David Diop, ki je bil za knjigo Več kot brat (v prevodu Janine Kos je leta 2020 izšla pri Mladinski knjigi), nagrajen z mednarodnim Bookerjem za leto 2021 in dvema Goncourtovima nagradama (v Franciji je prejel Goncourtovo nagrado francoskih dijakov za leto 2019, v Sloveniji pa so ga nagradile študentke in študentje za leto 2020).
 
V okviru obiska bo v petek, 21. aprila, ob 18. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma s pisateljem pogovor z naslovom O moči prijateljstva in absurdnosti vojne, ki ga bo vodila Delova novinarka Nina Gostiša. V okviru pogovora bo slovensko občinstvo prek video povezave nagovoril še en francoski pisatelj senegalskih korenin Mohamed Mbougar Sarr, avtor knjige Najskrivnejši spomin človeštva, ki mu je leta 2021 prinesla Goncourtovo nagrado. Op.: knjiga bo izšla prihodnji teden in jo bo mogoče dobiti kot recenzijski izvod. Ob koncu pogovora z Davidom Diopom bo veleposlanica Republike Francije v Sloveniji Nj. Ekscelenca Florence Levy razglasila letošnjega  prejemnika Nodierove nagrade za najboljši prevod iz francoščine v slovenščino. Na voljo so brezplačne vstopnice. Za simultano prevajanje je poskrbljeno.
 
V času obiska (20. in 21. aprila) bo pisatelj David Diop na voljo za izjave in intervjuje. Prosimo, pokličite, da se dogovorimo za proste termine: Laura Štraus, 041 764 565, laura.straus@mladinska-knjiga.si.
 
O knjigi Več kot brat in pisatelju Davidu Diopu 
 
David Diop v izjemnem romanu o vojni blaznosti in absurdnosti, prikazani skozi oči enega od številnih kolonialnih vojakov, ki so se borili v prvi svetovni vojni, odstira pozabljeno poglavje evropske zgodovine – udeležbo afriških vojakov v bojih v Evropi.
 
Dogajanje je postavljeno v čas prve svetovne vojne. Alfa Ndiaye skupaj z najboljšim prijateljem iz rodnega Senegala preživlja dneve vkopan v jarke, sredi bojnega polja, na strani francoskih bojnih sil. Ko prijatelja v bitki hudo ranijo, mu Ndiaye ne more izpolniti želje in ga odrešiti smrtnih muk. Alfa ne more ubiti svojega brata, ubijanje je greh, norost, ki jo odklanja … vse dokler prijatelj ne umre.
Roman Več kot brat je prevedla Janina Kos in uredila Darja Marinšek. Spremno besedo je prispevala Katja Zakrajšek.
 
 
Iz spremne besede Katje Zakrajšek: "To je vojna, ki vsevprek seje pohabo in smrt kot debela rdeča zrna s kovinskega neba, da preobrne zemljo in telesa, da se njihova notranjščina znajde zunaj, in po bojišču raztresa drobovje in ude. Sredi tega vseuničujočega nasilja pa se kot problem izkaže tako rekoč butično nasilje, ki ga Alfa izvaja na lastno pest in na način, ki mu ni bil zaukazan. "Tvoj način vojskovanja je malo preveč divjaški," mu očita stotnik. (...) In vendar Alfa v bistvu ni storil drugega, kakor da je z gesto ironične nadidentifikacije do konca sprejel igro divjaštva, ki jo v tej vojni pravzaprav zahtevajo od njega."
 
O knjigi Najskrivnejši spomin človeštva in pisatelju Mohamedu Mbougarju Sarru
 
Mladi senegalski pisatelj M.M. Sarr je z romanom Najskrivnejši spomin človeštva postal prvi dobitnik Goncourtove nagrade iz podsaharske Afrike. Roman, ki je v mnogih pogledih hvalnica literaturi, si tako tematsko kot idejno prizadeva preseči konflikt med Afriko in Zahodom, obenem pa odpira vrsto univerzalnih družbenih vprašanj. Na krilih zgodbe o najdbi legendarne knjige skrivnostnega avtorja popelje Sarr bralce iz Senegala, prek Argentine , pa vse do Francije, skozi osrednje zgodovinske tragedije človeštva, kot sta kolonializem in holokavst. Avtor v fabulo vplete številne filozofske refleksije o naravi umetnosti, o vlogi političnega pregona in izgnanstva v umetniškem ustvarjanju, o težavnosti izbire med življenjem in pisanjem. Knjigo je iz francoskega jezika prevedla Janina Kos.

VIR: Mladinska knjiga