Moj oče, dirigent, me je že v otroštvu zaznamoval s posebnim odnosom do glasbe, s svojo močno vizijo uresničevanja poustvarjalne umetnosti, seveda s poudarkom na velikanu glasbene renesanse, skladatelju Jakobu Gallusu in slovenski ljudski pesmi.

Ker ni imel varstva, me je bil primoran vzeti s seboj na vaje in mi tako nehote in morda tudi nevede vdahnil v dušo glasbenega duha. Dvajset let, do njegovega dokončnega slovesa s tega sveta, sem bil organizacijski steber njegovega dirigentstva. Zazevala je petnajstletna praznina. – September 2021: telefonski klic, kratka predstavitev po elektronski pošti, prošnja za podporo, srečanje pri Dveh petelinih v Ribnem, več kot dvourni spoznavni pogovor, ki je v meni prebudil otroški spomin, vzpodbudil managersko strast po ponovnem sodelovanju v skupinski dinamiki. Sodelovanje je bilo sklenjeno, kot bi se poznala že desetletja.

Sinergija pod obokom pandemije

Medsebojni intervju spoznavanja, ki sva ga začela ob zahajanju pozno poletnega sonca, je kmalu razkril, da lahko dva projekta, njegovega in mojega, ki sta se zdela v razmerah in pogojih pandemije skoraj neizvedljiva, poveževa in uresničiva. Strast in pogum, mladost in izkušnje, znanje in modrost. Tilnova želja po ustvarjanju Brahmsove četrte simfonije z njegovim orkestrom Amadeo je na široko odprla vrata možnostim izbranim mladim Gallusovim solistom, da vendarle nastopijo z orkestrom.Pod obokom pandemije je začel nastajati Gallusov Oder izbranih 2021, s katerim je Ustanova Gallus prvič začela podpirati orkestrskega dirigenta, meni pa se je začela napolnjevati praznina, ki je nastala ob odhodu mojega očeta. Slutnja, da bo sinergija obeh projektov in obeh protagonistov pomagala uresničiti skupen cilj, se je začela uresničevati in se v manj kot treh mesecih uspešno udejanjila.…

Piše: Tomaž Bole na https://navdihni.me/na-krilih-glasbenih-valov-tilen-draksler/