Datum objave: 21.06.2024

Dajatev bodo morali plačevati vsi ponudniki videa na zahtevo in glasbene platforme, ki niso kapitalsko povezani s kanadskimi televizijskimi oz. radijskimi postajami in v Kanadi letno ustvarijo več kot 17 milijonov evrov prihodkov. Ostali ponudniki digitalnih storitev na spletu, npr. ponudniki avdioknjig, podkastov in videoiger, bodo izvzeti iz obveznosti.

Novo dajatev omogoča lani sprejeti zakon o medijskih storitvah, s katerim želi Kanada zagotoviti, da veliki igralci, kot so Netflix, YouTube, Amazon, Disney in Apple Music, prispevajo več k razvoju kanadske kulture. Kanadska vlada poudarja, da bodo s tem platforme spodbudili k večji promociji kanadskih del in ustvarjanju novih delovnih mest v državi. Sredstva bodo namenjena področjem znotraj radiodifuznega sistema, ki najbolj potrebujejo financiranje. Med drugim gre za pomoč lokalnim televizijskim in radijskim postajam, pa tudi za ustvarjanje vsebin v francoskem jeziku in jezikih domorodnih skupnosti oz. manjšin.

Kanadski odločevalci in predstavniki kanadske filmske in glasbene industrije so že pozdravili ukrep, pretočne platforme pa ga pričakovano kritizirajo. Ameriško združenje Motion Picture Association (MPA) je sporočilo, da sta zakon, s tem pa tudi nova obveznost, del diskriminatornega regulativnega pristopa. Poudarili so, da bodo globalni ponudniki pretočnih storitev zato težje vzpostavili neposredna partnerstva s kanadskimi ustvarjalci.

V AIPA pozdravljamo odločitev kanadskih oblasti. "Veliki igralci na trgu pretočnih storitev ustvarjajo na milijarde prihodkov in dobička, od česar v večini primerov nimajo nič ne ustvarjalci ne države, v katerih te platforme delujejo. Kanadske oblasti so se odločile, da majhen del tega, večinoma nereguliranega, posla spremenijo v priložnost za financiranje lokalne produkcije,” pravi direktor AIPA Gregor Štibernik.

Ob tem je Štibernik znova poudaril, da se v AIPA pri delovanju pretočnih platform zavzemajo za jasna pravila igre, tako v razmerju do ustvarjalcev kot do države. "V času pandemije covid-19 so pretočne platforme pridobile na stotine milijonov novih naročnikov po svetu, zato bi morale del uspeha deliti s tistimi, ki so jim ga omogočili, z ustvarjalci. Prav tako bi se morali obnašati družbeno odgovorno in del ustvarjenih prihodkov in dobičkov nameniti lokalni kulturi in gospodarstvu. Tudi v Sloveniji,” je ocenil.

Ob tem je predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU) Klemen Dvornik spomnil na neurejenost izvenproračunskih virov, kar predstavlja eno izmed glavnih omejitev avidovizualne industrije v Sloveniji: "Ključni deležniki industrije, med katere sodijo tudi platforme VOD (videa na zahtevo), k produkciji slovenskih avdiovizualnih del trenutno ne prispevajo lastnih sredstev, k temu pa jih ne zavezuje niti nobena zakonska obveznost. Največja domača platforma je sicer izjema, a želeli bi si več vlaganja," pojasnjuje.

Ob tem je dodal, da Slovenija v nasprotju s številnimi državami EU tudi ni implementirala Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMSD) na način, da bi tovrstnim tujim platformam naložila obveznost investicije v državi delovanja. "Neurejenost izvenproračunskih sredstev vodi k finančni podhranjenosti slovenske avdiovizualne industrije in njeni še večji odvisnosti od proračunskih sredstev," je ocenil.

Po njegovem mnenju je zato nujno, da zakonodajalec čim prej uzakoni obveznosti domačih in tujih deležnikov avdiovizualne industrije v obliki investicije ali vplačila v namenski sklad (kot alternativno) v določenem odstotku od njihovih letnih prihodkov. "Tak sistem poznajo praktično vse evropske države. K temu so pozvali številni strokovnjaki in tudi nekateri odločevalci, industrija pa je jasno povedala svoje, in sicer s pripravo Strateškega načrta razvoja slovenske avdiovizualne industrije do leta 2030. Predlogi v načrtu, ki smo ga pripravili skupaj z drugimi deležniki in predstavili lani jeseni, so odlična podlaga za sistemsko ureditev tega področja," še poudarja predsednik ZDSFU.

VIR: Aipa