V četrtek, 30. marca, ob 17. uri vas v sklopu razstave Vzhodnoazijski jeziki skozi oko in uho Oddelka za azijske študije FF UL, vabimo na literarni večer sodobne korejske poezije z naslovom "Berimo skupaj korejsko poezijo!"Na dogodku bodo sodelovale študentke in študenti koreanistike.

V četrtek, 30. marca, ob 17. uri vas v sklopu razstave Vzhodnoazijski jeziki skozi oko in uho Oddelka za azijske študije FF UL, vabimo na literarni večer sodobne korejske poezije z naslovom "Berimo skupaj korejsko poezijo!"Na dogodku bodo sodelovale študentke in študenti koreanistike.

Vstop je prost. Prisrčno vabljeni!

Vzhodnoazijski jeziki skozi oko in uho 16. 3.–6. 4. 2023

sodelujoče študentke in študenti: Lucija Berčič, Lana Bićak, Julija Brezocnik, Larisa Bric, Melek Çetinkaya, Eva Dobrovoljc, Ana Dejanovic, Jovana Đurđević, Alja Filip, Katarina Hitomi Gerl, Ana Golob, Andrea Gracin, Maša Grajžel, Mina Grčar, Gaia Kristina Gregorič, Akın Tamer Güngör, Makoto Hashizume, Nika Inkret, Yuzaburo Ito, Roza Jaki, Sabrina Marija Japelj, Eva Jug, Pia Kos, Nina Kališnik, Klara Kavčnik, Vida Krevs, Ana Krstačić, Anita Kunšič, Tjaša Kurajić, Hana Kužnar, Mizuki Kawakami, Rebeka Legvart, Severin Lorenčič, Urška Lupša, Pia Malalan, Hana Meško, Anastasija Mićunović, Daša Mikuž, Lamija Mršo, Karina Myronova, Aljaž Novak, Urša Pelicon, Lučka Pikec, Ita Plotajs, Tamara Podolski, Kaja Prelec, Primož Prevodnik, Naja Prezelj, Nastja Prijatelj, Maya Pucelj, Nika Pušlar, Miao Qing, Saša Rajniš, Tina Ravnik, Ana Razinger, Marta Simeonov, Nežka Smerkolj, Lana Valič, Lucija Vilčnik, Neža Vombergar, Zara Hudnik Zaviršekmentorici in mentor: doc. dr. Nagisa Moritoki Škof, doc. dr. Téa Sernelj in doc. dr. Byoung Yoong Kanglektorica za kitajski jezik: mag. Li Xiaoprodukcija: Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljanikurator MGBS: Vladimir VidmarOsrednja tema razstave

Vzhodnoazijski jeziki skozi oko in uho je življenje oziroma živeti. Svoja razmišljanja o tej tematiki so študentke in študenti Oddelka za azijske študije FF UL v pesniški obliki zapisali v korejskem, japonskem in kitajskem jeziku, ter jih prevedli v slovenski jezik. Pri tem so sledili svobodni pesniški obliki in toku prostih asociacij, skozi katere izražajo lastni premislek in občutenja. Ker pa so japonska, kitajska in korejska pesniška tradicija ter sodobnost vseskozi prežeti z vprašanji o najglobljih plasteh človeškega bivanja, minljivosti, radosti, hrepenenju in smrti, smo na razstavo vključili tudi študentske prevode klasičnih in sodobnih pesmi v slovenščino. Kako različni so ti trije vzhodnoazijski jeziki, lahko na razstavi zaslišimo skozi posnetke recitalov, vidimo pa v pisavah vseh treh jezikov. Te že same po sebi nosijo svojevrstno vizualno estetsko doživetje, saj pismenke, fonetični zapis ter kombinacija obojega delujejo kot slike, skozi katere gledalec in gledalka vstopata v vzhodnoazijske kulturne krajine.

Več o razstavi

VIR: MGBS