Avtor:

Člani Meddržavne komisije NEK so se danes srečali na 17. zasedanju, kjer so sprejeli sklep in poročilo uspešnega poslovanja nuklearke. Komisija ugotavlja, da nuklearka deluje varno in zanesljivo, njeno obratovanje pa prispeva k energetski stabilnosti regije. Hkrati je komisija opozorila na zamudo pri gradnji odlagališč za nizko in srednje radioaktivne odpadke in pozvala k čimprejšnji izgradnji.

Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (NEK), njenim izkoriščanjem in razgradnjo, se je danes sestala  na 17. zasedanju, kjer so se seznanili s poslovanjem nuklearke.

Slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je vodja slovenske delegacije, je ob robu zasedanja izrazil zadovoljstvo ob zaključku uspešnega cikla: »Na današnjem zasedanju komisije smo ugotovili, da je bilo poslovanje Nuklearne elektrarne Krško izredno uspešno, celo odlično.« Dodal je, da se je ponovno izkazalo, kako pomembna je stabilna, varna in konkurenčna oskrba z električno energijo. Še posebej v preteklem letu, ko je bila Evropa, z njo pa tudi Slovenija in Hrvaška, v primežu hude energetske krize, ravno ta stabilen, varen in konkurenčni energetski blok je pripomogel k stabilni energetski oskrbi obeh držav.

Člani komisije so se na zasedanju seznanili s poslovanjem nuklearke, ob čemer je minister Kumer izrazil pohvalo za vse aktivnosti, ki so jih izvedli v času od zadnjega zasedanja komisije preteklo leto, ter dodal, da so delovali odgovorno, zanesljivo in varno, ter dosegli delovne, varnostne in ekonomske rezultate. »S tem so bistveno pripomogli k zanesljivosti električne oskrbe ne le v Sloveniji in na Hrvaškem, ampak v celotni regiji.« Hkrati, je dodal, so s tem poskrbeli tudi za blaženje podnebnih sprememb, saj takšen brezogljični blok veliko prispeva tudi na področju energetskih in podnebnih sprememb. Kumer je ob tem izpostavil tudi uspešen postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za dolgoročno obratovanje.

Davor Filipović, hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj, ki je vodil hrvaško delegacijo, je dodal, da NEK deluje na najvišjem varnostnem in operativnem nivoju ter dosega vse ekonomske cilje. Kar pa je najvažneje, je poudaril, pa je to, da prispeva k razogljičenju vse Evrope, in je steber varnosti na področju oskrbe z električno energijo na Hrvaškem in v Sloveniji.

Komisija je obravnavala tudi poročilo Koordinacijskega odbora glede prevzema nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki sta ga pripravila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in Fond za financiranje razgradnje i zbrinjavanja radioaktivnog otpada i istrošenoga nuklearnog goriva Nuklearne elektrane Krško (Fond NEK). Ugotovili so, da bo zaradi zamude pri izgradnji odlagališča NSRAO na Vrbini na slovenski strani in dolgoročnega skladišča Čerkezovac in Hrvaškem, prišlo do zamika pri predaji nizko in srednje radioaktivnih odpadkov do leta 2028. Meddržavna komisija zato obema organizacija nalaga, da čim prej začneta z gradnjo obeh odlagališč, da bosta z načrtovanim prevzemom nizko in srednje radioaktivnih odpadkov lahko začeli najpozneje v začetku leta 2028.

Člani komisije so si ogledali tudi novo zgrajeno suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo. Kumer je ob tem poudaril, da smo lahko na ta objekt še posebej ponosni, »saj gre za edini novi jedrski objekt, zgrajen v samostojni Sloveniji.« Dodal je, da je to skladišče bistvenega pomena za podaljšanje življenjske dobe NEK in predvsem povečanje jedrske varnosti. Poleg tega

Oba ministra sta izpostavila tvorno sodelovanje na visokem nivoju, kjer odločitve pogosto sprejemajo soglasno. Minister Filipović je ob tem izpostavil dogovor o solidarnosti med državama, kjer bi Hrvaška lahko v primeru potreb pomagala Sloveniji na področju oskrbe s plinom, na Hrvaškem pa širijo zmogljivost terminala za utekočinjeni zemeljski plin, s čimer bi lahko zagotavljali večjo energetsko varnost tudi bližnji Sloveniji.

Ob analizi delovanja NEK v ospredje vse bolj prihaja tudi tematika izgradnje drugega bloka. Minister Filipović je izpostavil, da je Hrvaška nedvomno zainteresirana za medsebojno sodelovanje tudi pri tej investiciji in se želijo vključiti v projekt. Da je dolgoročna raba jedrske energije v miroljubne namene prva prioriteta slovenske državne energetske politike, pa je dodal minister Kumer. Izpostavil je imenovanje državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, do katerega je prišlo zaradi potrebe po usklajevanju vseh, tudi mednarodnih aktivnosti za izgradnjo drugega bloka. Glede vstopa Hrvaške k projektu pa dodaja: »Ko bo zrel čas, bo Hrvaška povabljena v soinvestitorstvo. Smo pa še daleč od tega, da bi lahko ugotavljali modele financiranja in če bodo ti modeli vključevali tuje investitorje, bo Hrvaška absolutno povabljena med njih.«

Naslednje, 18. zasedanje Meddržavne komisije je predvideno v prvi polovici leta 2024.

VIR: Naš Stik