Odsotnosti delavca z dela je lahko v skladu s šestim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v izjemnih primerih opravičena zaradi podanosti višje sile, in sicer je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je potrebno v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih.
V morebitni situaciji, če se bodo zaradi stavke zaposlenih v vzgoji in izobraževanju zaprli vrtci in šole in bo ta dan onemogočeno varstvo otrok, kar lahko povzroči nemožnost opravljanja dela delavcev zaradi varstva otroka, se odsotnost z dela enemu od staršev lahko opraviči zaradi višje sile. Vsekakor pa je v vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za otroka do vključno 5. razreda osnovne šole, ki potrebuje varstvo, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca itn.
V kolikor bo kljub stavki v vrtcu oz. v šoli za otroka še vedno organizirano nujno varstvo, potem praviloma pri delavcu ne more biti podana višja sila, saj morajo biti pri višji sili v konkretnem primeru izpolnjeni vsi elementi, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih, vključno z elementom neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka. V kolikor je torej storitev varstva za otroka omogočena, potem višja sila ne more biti podana in se mora starš, ki ne želi koristiti (nujnega) varstva in želi sam varovati otroka, z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti z dela.
ZDR-1 v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, zato mora delavec v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ki je posledica varstva otroka zaradi onemogočenega varstva v vrtcu oz. šoli, čim prej obvestiti delodajalca o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.
ZDR-1 določa, da je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). V skladu s splošnim delovnopravnim pravilom pripada delavcu nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela (deveti odstavek 137. člena ZDR-1). Ključno je, da so v času delavčeve odsotnosti z dela podane okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile, o prisotnosti le-teh pa je delavec dolžan delodajalca ustrezno seznaniti. Breme izplačanega nadomestila plače v primeru odsotnosti zaradi višje sile v skladu z ZDR-1 ostane na delodajalcu.

PR: GZS