Datum objave:

Avtor:

Maloprodajna cena električne energije v Sloveniji zaostaja za povprečno maloprodajno ceno EU27 za 25 odstotkov in se uvršča med najnižje v Evropski uniji. Primerjave z dogajanji na dnevi ravni na borzah so neustrezne, ker ne odražajo realnih cen v daljših časovnih obdobjih.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo se je odzvalo na nedavne zavajajoče objave na družabnih omrežjih o visokih cenah električne energije v Sloveniji, ki z realnim stanjem nimajo nič skupnega in kažejo na nerazumevanje delovanja energetskega trga. Kot izpostavljajo, na energetskih borzah prodajajo in kupujejo trgovci z električno energijo, pri čemer jih je na slovenski borzi trenutno registriranih 35, in sicer večinoma tujih. Prikazi cen, ki so se pojavili v objavah, prikazujejo povprečno borzno ceno produkta Base za dan vnaprej, ki se spreminja po urah in se vsak dan določi za 24 ur vnaprej. Slovenska cena temelji na slovenskem borznem indeksu SIPXbase in predstavlja povprečno dnevno ceno za posle, sklenjene v urah na slovenskem borznem trgu, pri čemer pa trg za dan vnaprej ne določa odločilno prodajnih cen za končne odjemalce, ampak so te v veliko večji meri odvisne od dolgoročnih pogodb, ki jih sklepajo proizvajalci, trgovci in dobavitelji. Na dnevni borzi se prodajajo in kupujejo predvsem količine, ki jih ni mogoče predvideti prej kot dan vnaprej, zaradi nepredvidenih sprememb porabe, proizvodnje vremena, temperature, vetra, osončenja in podobno.
Povprečne dnevne cene na borzi za namene trgovanja (ne oskrbe!) za dan vnaprej se oblikujejo za vsako borzo (državo/regijo) ločeno in pri tem nastajajo razlike med državami, odvisno od trenutnih razmer, temperatur, vremena, praznikov, hidrologije in zaustavljenih elektrarn, ki se med državami oziroma posameznimi cenovnimi conami razlikujejo. Cene na borzi za dan vnaprej tudi zelo nihajo, pri čemer so večinoma med najvišjimi v Italiji, ki zelo veliko elektrike uvaža. Ker se Slovenija nahaja blizu Italije, je borzna cena (ne pa končna cena za odjemalce) za dan vnaprej pogosto tudi pri nas med višjimi v Evropi. Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da se na tak način za potrebe slovenskih odjemalcev trguje zgolj z minimalnimi količinami energije. Velikokrat so cene višje tudi v Jugovzhodni Evropi in Grčiji, pogosto tudi na Poljskem. 
Ceno električne energije v Evropi določata povpraševanje in ponudba na prostem trgu. Vedeti pa je treba, da je cena elektrike le del stroška oskrbe z energijo, ki ga plačujejo končni odjemalci. Drugi neizogibni del stroška oskrbe je strošek omrežja, ki je bil za gospodinjstva dolga leta približno enak strošku energije, v seštevek končnega računa pa gredo še različne dajatve in prispevki. Delež stroška omrežnine za industrijo je precej nižji kot pri gospodinjstvih.
Države se razlikujejo v povprečnem letnem strošku za energijo, pa tudi v strošku za omrežnino. Še največje razlike pa so v tretjem delu, ki ga plačujemo za oskrbo z električno energijo, to so davki, prispevki in trošarina. Tako je običajna veleprodajna tržna cena elektrike v Nemčiji nižja od slovenske, a cena oskrbe za končnega odjemalca je v Nemčiji zaradi različnih prispevkov veliko višja kot v Sloveniji.

Postavka cena za dobavo električne energije je v prvem trimesečju 2024 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 108,9 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta zvišala za 6 odstotkov, glede na zadnje četrtletje lanskega leta pa za 8 odstotkov.
Postavka cene dobave električne energije za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je v prvem letošnjem trimesečju znašala 133,2 EUR/MWh (brez DDV) in se je zaradi padca cen na veleprodajnem trgu v obdobju enega leta znižala za 30 odstotkov, glede na zadnje lansko četrtletje pa za 23 odstotkov. Na ministrstvu ob tem še opozarjajo, da so edina relevantna primerjava maloprodajnih cen električne energije v evropskih državah uradni podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
 
VIR: Naš Stik