Gospodarska klima v Sloveniji se je v mesecu juliju pričakovano poslabšala (znižala se je za 1,7 o. t. na -1,1) in je zdaj nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, kar odraža upočasnjeno gospodarsko dinamiko, predvsem pa izrazito negativna pričakovanja potrošnikov in delno predelovalnih dejavnostih glede pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih. Skupni imenovalec teh izzivov so visoke cene energentov in surovin, ki zmanjšujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev, v industriji pa je skrb večja zaradi nevarnosti redukcij zemeljskega plina. V zadnjem mesecu so se določeni izzivi pojavili tudi v storitvah, saj večje cene povečujejo pričakovanja po manjši realni potrošnji storitev. Aktualna storitvena dinamika je sicer izjemna, vendar visoka rast okužb s COVID-19 ponovno dviga pričakovanja o implementaciji določenih zajezitvenih dejavnikov v jesenskih mesecih v Evropi.K znižanju gospodarske klime sta predvsem prispevali nižja vrednosti kazalnika zaupanja med potrošniki (za 1,1 o. t.) in v storitvenih dejavnostih (za 0,5 o. t.). V gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih je bil negativen vpliv majhen (-0,1 o. t.), medtem ko je imel kazalnik v trgovini na drobno pozitiven vpliv (+0,1 o. t.). Vir: Statistični urad RS

Strah pred prihodnostjo v gospodinjstvih večji zaradi neprestane rasti cen
Kazalnik zaupanja potrošnikov se je v primerjavi z junijem poslabšal za 6 o. t. in je upadel na najnižjo raven po aprilu 2020. Upad kazalnika zaupanja na mesečni ravni so povzročila predvsem bolj pesimistična pričakovanja potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi (za 12 o. t.). Poslabšale so se tudi preostale komponente kazalnika zaupanja: pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu za 5 o. t., trenutno finančno stanje v gospodinjstvu za 4 o. t. in pričakovanje glede večjih nakupov za 3 o. t. Pričakovanja potrošnikov glede obnove stanovanja so se v primerjavi z aprilom 2022 poslabšala za 5 o. t. Pričakovanja glede nakupa ali gradnje stanovanj so se rahlo izboljšala (+1 o. t.), raven pričakovanj glede nakupa avtomobila pa je ostala enaka.
Panika v območju evra zaradi cen energentov

Tudi v juliju se je sestavljeni kazalnik nabavnih managerjev v območju evra znižal (za 2,6 točke), in sicer pod vrednost 50 (49,4), kar že pomeni krčenje aktivnosti v juliju, in sicer predvsem v industriji. Kazalnik tekoče proizvodnje je upadel s 49,3 na 46,1, proizvodni PMI pa je upadel s 52,1 na 49,6. Tudi pri storitvah je bil padec izjemno visok, saj je upadel s 53 na 50,6. Nedavno splošno znižanje cen vrste surovin (za 15 do 25 %) bi lahko izboljšalo določeno indikatorje v prihodnjih mesecih, saj so njihove visoke cene pomembno prispevale k padcu novih naročil. Anketa med poslovnimi subjekti je bila opravljena med 12. in 20. julijem. Med večjimi gospodarstvi območja evra je sestavljeni PMI najbolj upadel v Nemčiji (48), kjer je upadel najnižje po juniju 2020. V Franciji je ostal nad 50 (50,6), v preostalem delu območja evra pa blizu te vrednosti (49,9).
Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Večje zaloge končnih izdelkov, vendar padec naročil v predelovalnih dejavnostihPoplava naročil v gradbeništvo popušča
Izredna izplačila v energetiki in 1 delovni dan več prispevala k višji rasti izplačanih plač v junijuMajska rast zaposlenosti pričakovanaRast cen izdelanih izdelkov se še krepiBanke v območju evra že bolj selektivne pri kreditiranju podjetijPesimizem zajel tudi ZDA, predvsem zaradi inflacije in obrestnih mer Profesionalni napovedovalci znižali ocene gospodarske rasti za 2023, za 2024 ohranili

Več si preberite v prilogi

PR: GZS