Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Po ocenah poročila Evropske agencije za okolje (EEA) Gibanja in projekcije so se emisije v letu 2022 po vsej EU v primerjavi z letom 2021 zmanjšale za dva odstotka. Kljub dosežkom pri zmanjševanju emisij, izrabe energije iz OVE in energetske učinkovitosti EEA v poročilu opozarja, da je za uresničitev ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev EU nujno treba pospešeno ukrepati.

Okrevanje po pandemiji je v letu 2021 prineslo povečanje, vendar pa so se te spet začele zmanjševati. Poleg tega države članice poročajo o še večjih prizadevanjih za njihovo zmanjšanje do leta 2030 ter o tisočerih nacionalnih politikah in ukrepih za doseganje podnebnih in energetskih ciljev. V poročilu je sicer poudarjeno, da je mogoče opaziti nekatere spodbudne znake napredka, vendar je izpostavljeno tudi, da bo treba prizadevanja vsaj podvojiti, da bi dosegli cilje, zastavljene za konec tega desetletja.

EU je neto emisije, med drugim tudi v mednarodnem letalstvu, zmanjšala za 31 odstotkov v primerjavi z letom 1990, hkrati pa spodbujala gospodarsko rast. Zaradi hitro rastočih cen zemeljskega plina so se leta 2022 emisije zmanjšale za dva odstotka, in sicer zaradi znatno manjše porabe v gradbeništvu in industrijskem sektorju, emisije iz oskrbe z energijo in prometa pa so se povečale.
Da bi dosegli cilj zmanjšanja emisij do leta 2030, se mora hitrost zmanjševanja letnih emisij v Evropi v primerjavi z letnim napredkom, doseženim od leta 2005, več kot podvojiti, je navedeno v poročilu agencije EEA. Hitreje se morajo zmanjšati zlasti emisije iz cestnega prometa, gradbeništva, kmetijstva, industrije odpadkov in malih industrij, ki so vsi zajeti v uredbi o porazdelitvi prizadevanj o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Če želimo doseči cilje za leto 2030 iz nedavno sprejetih direktiv o energetski učinkovitosti in energiji iz OVE, si je treba še bolj prizadevati za zmanjšanje porabe energije in povečanje obsega energije iz OVE.

V poročilu je prikazan tudi opazen napredek na posameznih področjih. Medtem ko sta bili vetrna in sončna energija leta 2005 v elektroenergetskem sektorju slabo prisotni, pa je leta 2022 njun delež v proizvodnji električne energije po ocenah presegel 20 odstotkov. Samo delež sončne energije se je leta 2022 povečal za 28 odstotkov. V poročilu je bilo tudi ugotovljeno, da se je leta 2022 izjemno povečala prodaja toplotnih črpalk in delež električnih vozil, saj je slednji leta 2022 znašal 22 odstotkov skupne prodaje novih vozil.

Države članice so marca 2023 poročale o več kot tri tisočih politikah in ukrepih za doseganje energetskih in podnebnih ciljev. Napovedujejo, da bodo leta 2030 z ukrepi, ki jih že izvajajo po vsej Evropi, dosegle 43‑odstotno zmanjšanje skupnih neto emisij, med drugim tudi v mednarodnem letalstvu, z nadaljnjimi ukrepi, ki jih trenutno načrtujejo, pa bodo spodbudile dodatno zmanjšanje, da bo to znašalo 48 odstotkov. Leta 2022 so države članice napovedale, da bo ta delež le 41-odstoten, kar kaže na skupno povečanje prizadevanj po vsej Evropi v letu 2022. Vendar bo to še vedno sedem odstotnih točk manjši od 55‑odstotnega podnebnega cilja EU za leto 2030.

V poročilu agencije EEA navaja, da bo po letu 2030 razkorak med predvidenimi učinki politik in ukrepov ter cilji še večji. Poročilo opozarja,  da so možnosti za uvedbo pravilnih odločitev in tehnologij omejene, zato je v politikah, ki zadevajo številne sektorje, nujno treba upoštevati podnebno nevtralnost. V poročilu je zlasti poudarjeno, da je treba do leta 2050 nujno pospešiti prizadevanja na področjih prometa in kmetijstva, ki sta do zdaj pri zmanjševanju emisij zaostajala za drugimi sektorji. Izpostavljen pa je tudi ključni prispevek povečanja zmogljivosti za odstranjevanje CO2 v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.

S posodobitvijo osnutkov NEPN držav članic in končno posodobitvijo NEPN, ki naj bi bili Evropski komisiji predvidoma predloženi do 30. junija letos, bodo države članice imele možnost, da vzpostavijo močnejše politike in ukrepe ter dosežejo zastavljene cilje. Po mnenju EEA sta posodobitev teh načrtov in hitro izvajanje ukrepov, sprejetih na ravni EU, ključna za doseganje teh ciljev.

Agencija je objavila tudi svoje informativno poročilo o statusu sporočenih nacionalnih prilagoditvenih ukrepov za leto 2023, v katerem je predstavljeno trenutno stanje nacionalnih prilagoditvenih politik. Obe poročili sta bili objavljeni hkrati v okviru ocene napredka EU na področju podnebnih pravil, v okviru katere se obravnavajo prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v državah članicah EU.

VIR: Naš Stik