Evropska komisija je februarja lani predstavila predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (direktiva Corporate Sustainability Due Diligence – CSDD), ki bo od velikih in srednje velikih podjetij na trgu EU zahtevala pregled dobavnih verig glede na kršitve človekovih pravic, okoljskih in podnebnih vplivov, ublažitev škode ter odpravo kršitev in negativnih vplivov. Direktiva bo sprva veljala za evropska podjetja z več kot 300 zaposlenimi in prihodki nad 150 milijonov evrov ter za tuja podjetja z več kot 150 milijoni evrov prihodkov v EU. Dve leti po uveljavitvi (kar bo leta 2028) pa še za evropska in tuja podjetja v sektorjih z velikim vplivom na okolje (tekstilna, kmetijska, rudarska industrija) z več kot 250 zaposlenimi in s prihodki nad 40 milijonov evrov.

Sredi decembra lani je svoje pogajalsko stališče do predloga direktive potrdil svet ministrov. Konservativnejša institucija je pričakovano finančni sektor izvzela iz obveze o skrbnem pregledu trajnostnosti poslovanja podjetij, ki jih financira. Države članice bodo tako samostojno odločale, ali bodo od bank in drugih finančnih institucij zahtevale takšen skrbni pregled. Evropski parlament bo o svojem pogajalskem stališču o predlogu direktive glasoval maja. Do takrat pa se bo predlog brusil še znotraj njegovih odborov.

V odboru za okolje so glasovali o členih, ki se nanašajo na odgovornost podjetij za njihove vplive na okolje in podnebne spremembe. V koaliciji nevladnih organizacij Justice is Everybody’s Business so pripravili pojasnila, o katerih členih so na odboru glasovali. Prva zadeva je bila, kako bodo v direktivi opredeljene obveznosti podjetij glede podnebnega ukrepanja. Predlog evropske komisije ne predvideva obveznega pregleda vplivov poslovanja na podnebje. Ta ukrep bi začel veljati šele sedem let po začetku veljavnosti zakonodaje.

Druga tema je, ali bo predlog direktive od podjetij zahteval načrte za prehod v podnebno nevtralno poslovanje. Evropska komisija ohlapno predlaga, naj podjetja sprejmejo načrte, ki bodo skladni s ciljem pariškega podnebnega sporazuma, ne navaja pa nobenih kriterijev in ne predvideva sankcij, če podjetja tega ne bodo storila. Odprto je tudi vprašanje opredelitve okoljske škode. Predlog evropske komisije in stališče sveta EU po mnenju koalicije nevladnih organizacij nista skladna z drugo evropsko zakonodajo in izključujeta vplive aktivnosti podjetij na onesnaževanje vode, zemlje in podnebne spremembe.

Pogajanja o končnem predlogu direktive med evropsko komisijo, svetom EU in evropskim parlamentom se bodo začela letos poleti. Ko bo dogovor dosežen, bodo države imele dve leti časa za prenos direktive v nacionalno zakonodajo.

(Vir: Delo)

VIR: Zelena Slovenija