Ljubljana, 23. oktober 2023 – Novoustanovljeni strokovni odbor, ki bo nadzoroval prostorsko načrtovanje in druge aktivnosti na področju ljubljanskega AC obroča in priključnih krakov, bo vodil doc. dr. Peter Lipar, predstojnik Prometno tehniškega inštituta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. 

 

Na strateškem svetu za investicije in gradbeništvo GZS (SSIG) so bili imenovani tudi člani odbora: Miran Gajšek, Boštjan Rigler, Robert Sever, Gregor Ficko in Slovenko Henigman.

 

S tem se nadaljujejo aktivnosti, ki jih je SSIG nastavil že na junijski seji in jih delno predstavil javnosti na novinarski konferenci julija, ki je bila v celoti posvečena prometnim zastojem.

 

Mag. Slovenko Henigman je na seji izpostavil, da glede na prometne razmere v Sloveniji brez širitve cestnih in železniških kapacitet ne bo šlo, kar izhaja tudi iz prometnega modela, kjer je treba izvesti tudi mehke ukrepe. Avtoceste je nujno razširiti v 2. fazah, je pojasnil in dodal, da se v prvi fazi odstavni pas spremeni v voznega, ki lahko služi tudi javnemu prometu, v naslednji, ravno zato, ker mora biti prometna varnost na prvem mestu, pa je nujna izgradnjo dodatnega AC pasu. Kot je navedel, je potrebna tudi ocena stroškov prometnih zastojev na naših cestah, kar se že pripravlja.

 

Mag. Uroš Mikoš, predsednik SSIG, je izrazil prepričanje, da lahko ta odbor v luči ocene stroškov širitve ljubljanskega prometnega vozlišča na sestanek povabi tako investitorja kot izvajalce in zatem strateškemu svetu predlaga nadaljnje korake. Mikoš se je na seji dotaknil tudi vprašanja energije in energetskih objektov, kjer so tudi velike težave tako z umeščanjem v prostor kot odločanjem.

 

Mag. Gregor Ficko se je strinjal, da so zastoji na slovenskih avtocestah postali naš novi vsakdan, kar pa je povsem nesprejemljivo. Zato je najavil posvet v Državnem svetu, na katerem bo osvetljeno zadnje 6-letno obdobje od prejšnjega podobnega posveta.

 

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je analiziral razmere v slovenskem gradbenem sektorju. Po podatkih je razpoloženje v slovenskem gradbeništvu v primerjavi s trendi v EU nadpovprečno visoko. Razloge vidi tako v projektu 2. tira, iztekajoči finančni koheziji kot v nekoliko obsežnejši stavbni gradnji v zadnjem obdobju. Knjiga naročil v Sloveniji sicer bolj niha kot v EU-27, ročnost pogodb pa je tradicionalno sistemsko gledano nižja. Po besedah Ivanca zadnje desetletno obdobje kaže, da sta bili glede realnega obsega gradbenih del predvsem zadnji dve leti zelo dobri. Realno je tudi v prvih 8 mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani ta kazalnik za petino višji. Med zaviralnimi dejavniki pri prihodnji dinamiki gradbenih del je navedel rast Euribora in dolgoročnih obrestnih mer, ki pomenita višje stroške zadolževanja poslovnih investitorjev in države, morebitno visoko rast cen bitumna in prevozov zaradi nadaljevanja rasti naftnih derivatov, visoko rast stroška dela zaradi uskladitve minimalne plače in velikega pomanjkanja razpoložljive gradbene operative, nizko realno rast razpoložljivega dohodka ter verjetno stagnacijo zaposlenosti. Kot spodbujevalne dejavnike pa vidi projekt obnove Sloveniji, potrebo po širitve avtocestne infrastrukture, nizko zadolženost prebivalstva in podjetij ter strukturno pomanjkanje stanovanjske gradnje. Za leti 2024 in 2025 Ivanc napoveduje realno 8-odstotno rast vrednosti opravljenih gradbenih del, v letu 2026 pa naj bi bila ta rast 6-odstotna.

 

DARS začenja z enim največjih investicijskih ciklov, je potrdila dr. Lidija Zagorc Kegljevič, članica uprave in njegova predstavnika v strateškem svetu. Izpostavila je, da število izdanih gradbenih dovoljenj ni nujno pokazatelj obsega del. DARS pridobiva gradbena dovoljenja za velike objekte, ki so ekvivalent velikega števila manjših objektov. Izrazila je zadovoljstvo nad srečanjem na ekspertnem nivoju s predstavniki Avstrije. Trudili se bodo, da sodelovanje še nadgradijo.

 

Člani strateškega sveta so opozorili, da gradbeništvo še vedno nima svojega lastnega resorja, kar bi morali rešiti na sistemski ravni, saj se kompleksnih problemov, kot so npr. podražitve, tehnična regulativa in digitalizacija, ne rešuje. Prav tako so izpostavili problematiko umeščanja v prostor in dolgotrajne postopke z okoljskimi dovoljenji. Jasno so izpostavili, da je dobre prakse treba uvesti kot sistemsko rešitve, sicer pozitivnega trenda rasti ne bo mogoče doseči.

 

O izkušnjah in rešitvah družbe ASFINAG pri postopkih načrtovanja AC sta spregovorila Franz Lückler, nekdanji predsednik družbe ASFINAG, ter Brigitte Sladek iz oddelka za okoljske in odobritvene procese ASFINAG, Avstrija. Slednja je predstavila številne primere širitev in nadgradenj avtocest, kjer so pred kratkim revidirali gradbeni program, saj so predvsem okoljske zahteve tako zaradi zahtev EU kot domače javnosti vedno bolj zahtevne. Vsak posamezen projekt se presoja iz okoljskih, prometnih, tehničnih in drugih vidikov. Presoja vplivov na okolje se pri velikih projektih izvaja, so pa primeri širitev avtocest, ko takšnih presoj niso izdelovali. Za uspešno realizacijo projektov je danes potrebno veliko in strokovno komunicirati z javnostjo v vseh fazah postopkov. V Avstriji to zelo dobro izvaja upravljavec železnic ÖBB, po njem se kaže ravnati, je svojo misel zaključil g. Lückler.

VIR: GZS