Datum objave:

Avtor:

Pripravljenost na razvoj in uporabo jedrske energije v Sloveniji je bila osrednja tema tretjega strokovnega posveta Uprave RS za jedrsko varnost. Poleg projekta JEK2 so govorci predstavili tudi razmere na področju raziskav in razvoja ter izobraževalne in kadrovske dileme.

Predstavniki jedrske stroke, raziskovanja in razvoja, gospodarstva in politike so se zbrali na tretjem strokovnem posvetu Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV), ki so jo posvetili pripravljenosti na razvoj in uporabo jedrske energije v Sloveniji. Uvodoma sta udeležence nagovorila direktor URSJV Igor Sirc, ki je poudaril pomen pripravljenosti na krepitev jedrskega razvoja, ter prof. dr. Boštjan Zalar, direktor Instituta »Jozef Stefan,« ki je med razpravo poudaril nujnost takojšnjega izobraževanja strokovnih kadrov in pozval odločevalce, da se sočasno z modelom financiranja postavi tudi model izobraževanja večjega števila potrebnih strokovnjakov.

Državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek je v otvoritvenem nagovoru izpostavil nujnost konsenza, ki je potreben za uspešno zaključevanje energetskih projektov. Dodal je, da Slovenija rabo jedrske energije prepoznava kot enega ključnih elementov zelenega prehoda, naslednje desetletje pa bo zaznamovala priprava projekta JEK2. Poudaril je, da je zagotoviti visok nivo jedrske in sevalne varnosti, zato bo treba okrepiti potrebne kapacitete, pomembna pa je tudi podpora gospodarstva, izobraževanja in raziskovalnih organizacij. Izpostavil je pomen umeščanja v prostor in upoštevanje vplivov na okolje, ter ključno podporo lokalnega prebivalstva. Izpostavil je tudi naraščajoči pomen SMR ter priprave na zasnovo novega raziskovalnega reaktorja.

Politični konsenz na področju rabe jedrske energije je ključnega pomena za razvoj projekta JEK2, ki bo, če bo udejanjen, največji investicijski projekt v samostojni državi. Vladne aktivnosti na področju priprave projekta JEK2 je predstavil državni sekretar v kabinetu vlade, Danijel Levičar. Prepričan je, da je slovenski jedrski program delujoč, kar omogoča načrtovanje nadaljnjih projektov na področju jedrske energije. Brez razvite jedrske infrastrukture se danes o tem sploh ne bi mogli pogovarjati, je poudaril. Levičar dodaja, da je projekt trden: »Tudi pri najbolj konservativnih scenarijih projekt pije vodo.«

Danes se s projektom aktivno ukvarja lani ustanovljena vladna delovna skupina, katere naloga je koordiniranje in pospeševanje  dela na projektu. Trenutno se najbolj posvečajo umeščanju v prostor, za kar so ustanovili posebno delovno podskupino. Prav tako so posebno delovno podskupino ustanovili tudi za pripravo posebnega zakona o JEK2.

Projekt je konkretneje predstavil dr. Bruno Glaser iz GEN energije. Poudaril je, da smo na začetku faze umeščanja v prostor, ki naj bi trajalo pet let, sledi štiriletno pridobivanje gradbenega dovoljenja, gradnja naj bi trajala v povprečju sedem let, sledi 60 ali večletno delovanje. Trenutni cilj pripravljavcev projekta pa je doseči končno investicijsko odločitev do leta 2028.

Pred tem bo treba postoriti še precej. V letošnjem letu so osrednje aktivnosti zaključevanje študije seizmične ogroženosti lokacije nove elektrarne, izvajajo študijo možnosti priključitve na elektroenergetski sistem, pripravljajo analizo lokacije in vodijo dialog s potencialnimi dobavitelji (Westinghouse, KHNP in EDF). Ob tem izvajajo različne analize lokacije (meteorološka analiza, radiološki vplivi, študije poplavne varnosti …),  ter pripravljajo pobudo za začetek DPN za JEK2 na MOPE in MNVP. Ob tem pripravljajo tudi razpis za dobavitelje JEK2, predloge za financiranje in se pripravljajo na vzpostavitev samostojnega podjetja s približno 150 delavci, ki naj bi zaživelo najpozneje do končne investicijske odločitve.

Kakšni so oziroma morajo biti zakonodajni okvirji za vzpostavitev nove jedrske elektrarne, je predstavil dr. Tomaž Nemec iz Uprave za jedrsko varnost. Poudaril je, da je pri pripravah na novi jedrski program treba poleg nove elektrarne upoštevati tudi potencialne lokacije malih modularnih reaktorjev. Priprave uprave na novi jedrski program vključujejo analize postopkov izdaje dovoljenj in vloge uprave v teh postopkih, analizo potrebnih kadrov za gradnjo nove nuklearke, pregled in dopolnitev zakonodaje, uporabo tujih izkušenj in priporočil, izdelavo novih praktičnih smernic za obravnavo lokacije nove nuklearke ter uporabo izkušenj iz postopkov za NEK in odlagališče NSRAO.

Izpostavil je še mednarodne standarde, ki vplivajo na pripravo projekta pa tudi vsebino vloge za pridobitev soglasja ter vsebino varnostnega poročila. Ocenjuje, da so glede zakonodaje in smernic na URSJV dobro pripravljeni na JEK2, vendar poudarja, da bi se uprava morala kadrovsko okrepiti.

Drugi del dogodka so namenili področju raziskav in razvoja. Nacionalno strategijo raziskav in razvoja jedrskih in sevalnih tehnologij je predstavila dr. Andreja Peršič z Uprave RS za jedrsko varnost. Strategija je namenjena analizi trenutnega stanja raziskav in razvoja jedrskih in sevalnih tehnologij ter opredelitvi področja raziskovanja in razvoja ter določitvi ciljev za obdobje 2025-2035. Cilji strategije pa so priprava petletnega Programa raziskav in razvoja jedrskih in sevalnih tehnologij, krepitev raziskovalno-razvojnega področja z mednarodnim sodelovanjem, krepitev znanj, zagotavljanje delovanja in razvoja kritične raziskovalne infrastrukture, zagotavljanje visoke ravni jedrske in sevalne varnosti, raziskave in razvoj jedrskih in sevalnih tehnologij v industriji in medicini, stabilno financiranje raziskav in razvoja, ter prihodnost jedrskih in sevalnih tehnologij.

Strategija je pripravljena za javno obravnavo v letošnjem letu, opredelila pa bo usmeritve, cilje, prioritete in vire za raziskave in razvoj v državi na osnovi dogovora jedrskih deležnikov.

Prof. dr. Leon Cizelj z odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jozef Stefan« je predstavil vlogo raziskovalne in izobraževalne infrastrukture v nacionalnem jedrskem programu. Izpostavil je dva ključna pogoja za uspešen jedrski program: »široko politično soglasje in strateška top down podpora jedrskim programom.« Brez tega nobena država programa ni izpeljala, je poudaril, ter izpostavil dolgoročnost jedrskih tehnologij, ki nas spremljajo stoletje. Sklenil je, da za JEK2 in ostale jedrske objekte v prihodnosti potrebujemo dolgoročno vizijo ter strategijo za jedrski »know-why«, ki ga moramo razvijati sami, medtem ko »know-how« lahko kupimo.

Stanje raziskav in izobraževanja na področju reaktorske fizike je povzel prof. dr. Luka Snoj z Odseka za reaktorsko fiziko na Institutu »Jozef Stefan.«  Predstavil je poslovanje, dejavnosti in delovanje odseka. Največji izziv, s katerim se srečujejo danes, je pritegniti in obdržati sposobne in ambiciozne ljudi, je dodal in poudaril, da razvoj in obstoj področja temelji na entuziazmu, dobri volji in zavzetosti posameznikov, za stabilno prihodnost področja pa bi potrebovali sistemsko ureditev razmer.

Posebej je izpostavil reaktor Triga, ki se je vzpostavil kot svetovni center izobraževanja in usposabljanja. Na tem področju vidi priložnost, da ne bi le sodelovali, ampak da bi postavili prvo mednarodno raziskovalno infrastrukturo na področju raziskovalnih reaktorjev. V ta namen so že pripravili koncept VERONICA (Versatile European Reactor fOr Neutron Irridation and nuClear reseArch) – gre za dva reaktorja, enega z ničelno močjo in drugega večnamenske večje moči.

Da je radovednost raziskovalcev tista, ki žene razvoj in prinaša tudi aplikativno vrednost, je poudaril dr. Janez Kokalj z Odseka za reaktorsko fiziko na IJS. Predstavil je ključna področja raziskav, kot so termohidravlika, staranje materialov in celovitost komponent, težke nesreče s taljenjem sredice ter prenos toplote, celovitost komponent in varnost v fuzijskih reaktorjih.

Na potresno varnost se je osredotočil prof. dr. Matjaž Dolšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki je izpostavil izzive gradnje jedrskih objektov z vidika zagotavljanja potresne vernosti. Izdelava analize potresne varnosti je izjemno dolgotrajna, saj gre za veliko negotovosti, od te analize pa je odvisno, ali bo objekt možno graditi ali ne. Dodal je še, da če želimo imeti dobro zgrajeno nuklearko, moramo doseči: jasen cilj, dobro načrtovanje in učinkovito gradnjo. Za to potrebujemo še prave kadre, ter upoštevati standarde in zakonodajo.

O staranju betonov v nuklearkah in posebnostih betonov iz slovenskih surovin je spregovorila prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, prav tako s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Poudarila je, da moramo upoštevati, da so agregati v nuklearkah lokalnega izvora. V Sloveniji je večina agregatov iz karbonatnih kamnin, torej apnenčasti ali dolomitni, na SV tudi silikatni prodi. Dodala je, da so ravno na podlagi  tovrstnih študij pri gradnji odlagališča NSRAO izločili dolomit. Opozorila je še na pomen lokalnih agregatov za državo, še posebej z vidika pobud po zaprtju kamnolomov in predloga  zakona, po katerem naj bi se zaprla edina cementarna v Sloveniji.

Usposobljenost in izkušnje Zavoda za gradbeništvo na področju jedrske varnosti in materialov je predstavil dr. Bojan Zajec, ki je izpostavil relevantne raziskave materialov in njihove degradacije, ki jih izvajajo na zavodu.

Tretji sklop predstavitev so namenili kadrovskim tematikam, ki so bile ena rdečih niti celotnega dogodka, saj v številnih organizacijah soočajo s pomanjkanjem kadrov. Ob gradnji novih jedrskih objektov pa bodo potrebe po novih kadrih samo še rasle.

Kadrovske potrebe URSJV za nov jedrski program je predstavil dr. Tomaž Nemec. Poudaril je, da bo načrtovanju JEK2 namreč tudi uprava potrebovala nove usposobljene kadre, ki bodo lahko izvajali vse potrebne naloge, ki zajemajo vse od postopkov izdaje dovoljenj do inšpekcijskega nadzora gradnje. Ob tem bo v prihodnosti treba upoštevati tudi nove naloge uprave ob umeščanju morebitnih SMR in novega raziskovalnega reaktorja (ali celo dveh). Do leta 2032 tako ocenjujejo, da potrebujejo skoraj 70 novih zaposlitev, kar bo za organizacijo, v kateri je 41 zaposlenih, zahteven zalogaj.

Večina potrebnih kadrov za URSJV, pa tudi za druge deležnike jedrskega razvoja, bo s področja naravoslovno-tehničnih ved, zato so naslednje predstavitve namenili študijem na tem področju. Magistrski in doktorski študij jedrske tehnike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predstavil predstojnik Katedre za jedrsko tehniko, prof. dr. Iztok Tiselj, ki se sprašuje, ali potrebujemo univerzitetne programe jedrske tehnike in ali je dovolj, da za to skrbi približno 20 raziskovalcev, učiteljev in asistentov, saj to področje temelji predvsem na entuziazmu posameznikov.

Vlogo in pomen Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo je predstavil vodja centra, dr. Igor Jenčič. Poudaril je, da se osrednja usposabljanja na centru nanašajo na tečaje jedrskih tehnologij, njihovo izobraževanje pa gre predvsem v širino in temelji na povezovanju med posameznimi vedami in razumevanju medsebojnih vplivov, ter praktično usposabljanje na raziskovalnem reaktorju Triga.

Vsebine s področja jedrske energetike v študijskih programih Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru pa je predstavil prof. dr. Sebastijan Seme. Kot je povedal, si na fakulteti, ki ima sedež v Krškem, prizadevajo razširiti nabor jedrskih vsebin, za kar so že oblikovali delovno skupino za oblikovanje študijskega programa. Izobraževanje o jedrskih elektrarnah na univerzitetnem študiju za elektrotehniko je predstavil prof. dr. Marko Čepin s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Pogled mladih na kadrovske kapacitete v jedrski stroki je predstavila dr. Tanja Goričanec iz Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, kjer verjamejo, da je pri odločanju za jedrsko pot ključno, da ta pot nudi dobro zaposlitev in daje smisel, nujna pa je tudi jasna kratkoročna in dolgoročna vizija prihodnosti ter pripadnost skupnosti. Predlagajo dopolnitev dodiplomskih programov, ki bi študente motivirale za študij v tej smeri na naslednjih stopnjah študija, med konkretnimi predlogi pa so kadrovske štipendije, vključevanje študentov v delovni proces, predvsem pa konkretne in dolgoročne vizije s strani odločevalcev.

Kadrovske projekcije in potrebe z vidika projekta JEK2 pa je predstavil dr. Luka Štrubelj iz GEN energije, ki je povedal, da je v podjetju trenutno 25 zaposlenih na projektu JEK2, prihodnje leto pričakujejo rast na 47 zaposlenih, to število pa naj bi letno raslo, saj bodo za JEK2 potrebovali okoli 500 zaposlenih že do začetka obratovanja. Pričakujejo tudi, da se bo vsaj del ekipe, ki bo sodeloval pri gradnji, vključil tudi v obratovanje nove elektrarne. V GEN energiji sicer zaposlovanje načrtujejo tudi na področju SMR elektrarn.

Dogodek je sklenila okrogla miza na temo zagotovitve kapacitet in širitve jedrskega programa, na kateri so sodelovali Igor Sirc, Danijel Levičar, dr. Dejan Paravan, generalni direktor GEN energije, Gorazd Pfeifer, predsednik uprave NEK, prof. dr. Leon Cizelj, prof. dr. Iztok Tiselj, prof. dr. Mihael Sekavčnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in dr. Tanja Goričanec. Pozdravili so premik na področju političnega konsenza, ki usmerja projekt JEK2 proti uresničitvi. Medtem ko je državni sekretar Levičar prepričan, da je projekt izvedljiv v zadanih rokih, dr. Paravan verjame, da bo ob teh predpostavkah iskanje kadrov »sladka skrb.« Da je mlade in dobre kadre možno pridobiti, pravi Pfeifer, vendar pa krška nuklearka kadre pridobiva tudi iz hrvaškega kadrovskega bazena. Izpostavil je še, da je treba delati ne le na študentih, ampak že na osnovnošolcih in dijakih, ki bodo z jedrsko energijo živeli in o jedrski usmeritvi razmišljali že od mladosti. Prof. dr. Cizelj je izpostavil problematiko manjše rodnosti, zaradi katere se je potencialni bazen zaposlenih skrčil za približno polovico. Po drugi strani, je dodal, pa imamo najboljšo podlago za informiranje mladih o jedrskih tehnologijah, saj je Slovenija edina država, kjer se tretjina otrok dotakne jedrskega reaktorja (Triga). Ocenjuje, da naslednjem desetletju potrebujemo tisoč novih kadrov, kar bo znaten zalogaj. Ob tem je še opozoril, da vsi študijski programi temeljijo na 10-15 strokovnjakih z IJS in če njih umaknejo, celotni jedrski program pade. Dr. Tiselj je opozoril na majhne generacije študentov, ki zajemajo le 5-10 študentov, dr. Sekavčnik pa dodal, da bi morali korenito spremeniti šolski sistem, saj verjame, da lahko največ za ustrezne kadre lahko ustvarimo s pozitivno klimo. Sogovorniki so se strinjali, da je bil program mladih raziskovalcev v gospodarstvu uspešen primer tega, kako povezovati znanost z gospodarstvom. Kot privlačnost jedrske smeri študija je dr. Goričanec poudarila še praktični vidik študija, ki je pritegnil njo k temu študiju.

VIR: Naš Stik