Založba Beletrina se je odločila za pogumen založniški podvig, novo zbirko Žametna Beletrina, s katero nagovarja širok krog bralcev, ki pa bo morala na trgu preživeti brez subvencij.

Založba Beletrina se je odločila za pogumen založniški podvig, novo zbirko Žametna Beletrina, s katero nagovarja širok krog bralcev, ki pa bo morala na trgu preživeti brez subvencij.



Simona Kruhar Gaberšček Glavna urednica Marketing magazina

Foto: Mankica Kranjec

Založba Beletrina je novembra lani, tik pred začetkom Slovenskega knjižnega sejma, predstavila novo knjižno zbirka Žametna Beletrina, s katero želijo k branju pritegniti čim večji krog bralcev. Že s prvo trojico knjig so zadeli v polno – avtobiografija nekdanjega predsednika Slovenije Boruta Pahorja Zmaga je začetek, ki je izšla v nakladi 3500 izvodov, je bila hitro razprodana in je bila celo druga najbolj prodajana knjiga Beletrine v lanskem letu (za romanom Ferija Lainščka Petelinje jajce); odlično pa se prodajata tudi drugi dve – avtobiografija princa Harryja Rezerva in roman Šola za dobre matere Jessamine Chan.

Uvajanje nove knjižne zbirke na slovenski trg je zagotovo velik založniški podvig, tudi zato, ker ta ne bo subvencionirana in bo morala dokazati komercialno uspešnost. V Beletrini priznavajo, da so imeli pri izbiri prvih treh knjig srečno roko, menijo pa, da bo tudi naslednjih dvajset knjig, ki bodo v zbirki izšle letos, prav tako privlačnih za bralce. Med njimi stavijo tudi na znana slovenska imena, kot sta Vesna Milek z romanom o Kleopatri in Marko Podgornik Verdev, nekonvencionalni direktor podjetja Mikro+Polo, ki je v sodelovanju s pisateljem Davorinom Lenko napisal avtobiografijo Heroj, idiot ali vizionar.

O Žametni Beletrini kot tudi o stanju v slovenskem založništvu na splošno smo se pogovarjali z njeno urednico Branko Fišer, ki se je Beletrini po dolgih letih urednikovanja na založbi Učila International pridružila prav z namenom, da na trg uvede novo zbirko in poskrbi, da bo pritegnila čim širši krog bralcev.

Založba Beletrina je v tem tednu predstavila knjižni program za leto 2024. Med drugim napovedujejo 80 novih knjižnih naslovov, spomladi pa bo zaživel tudi njihova naročniška multimedijska platforma Beletrina Digital, ki bo vključevala raznolike medijske vsebine v angleškem, srbskem in hrvaškem jeziku, kot so e-knjige, zvočne knjige, filmi, podkasti, videovsebine in avtorski prispevki.
Založba Beletrina je v javnosti znana po zahtevnejši literaturi in uvedba nove zbirke, kot je Žametna Beletrina, v kateri bodo izhajale bolj »berljive« knjige, tako velike svetovne uspešnice kot tudi romani znanih slovenskih pisateljev, je verjetno zahtevala kar precejšen zasuk v njenem razmišljanju. Od kod odločitev za tovrstno zbirko?
Založba Beletrina je uveljavljena slovenska založba za vrhunsko leposlovje in humanistiko, ki pa zadnjih nekaj let premišljeno širi svoj program in išče nove priložnosti. Po zbirkah Klasična Beletrina in Zvezda Beletrina, ki sta namenjeni ljubiteljem svetovne klasike in mladim bralcem, smo krovni zbirki Beletrina zdaj dodali še nekoliko bolj trendovsko naravnano zbirko Žametna Beletrina, ki z načrtovanimi dvajsetimi naslovi letno predstavlja doslej najambicioznejši korak v smeri utrjevanja založbe na slovenskem knjižnem trgu. V Žametni Beletrini bodo svoje mesto našle sodobne, komunikativne, privlačne in mestoma tudi kontroverzne zgodbe, največkrat žanrsko obarvane uspešnice s svetovnih knjižnih trgov in intrigantna dela slovenskih avtorjev, a katerimi bomo skušali nagovoriti čim širši krog ljudi in jih – znova ali pa sploh – povabiti k branju. To seveda ni popolna novost pri Beletrini, saj je založba v preteklosti že izdala nekaj nadvse uspešnih izvirnih (avto)biografij, kriminalk in avtofikcijskih pripovedi, od Cavazze preko Stephena Kinga do kriminalne trilogije Irene Svetek, poleg tega pa je najbolj prodajana knjiga v zgodovini obstoja založbe Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, ki se še vedno ponatiskuje in je prototip knjige, ki jih želimo izdajati v Žametni. Takšnim knjigam, ki so torej doslej sporadično že izhajale bodisi v sklopu osrednje zbirke Beletrina bodisi kot posebne izdaje, bomo dodali še nekaj skrbno izbranih naslovov domačih in tujih avtorjev in jih združili pod krovno zbirko Žametna Beletrina. Ne bi torej govorila toliko o zasuku v razmišljanju, temveč bolj o razpiranju pogleda in širitvi programa, kar posledično seveda pomeni tudi spremembo pozicioniranja Beletrine v slovenskem založniškem prostoru.
Katere bralce želite z novo zbirko predvsem pridobiti na svojo stran? Menite, da boste pritegnili tudi tiste, ki ne veljajo za prav redne bralce? Slovenija namreč ni ravno znana po visoki branosti knjig ...
Ne bi rekla, da Slovenci kaj pretirano odstopamo od drugih primerljivih narodov glede interesa do branja. Še vedno kar lep odstotek ljudi posega po knjigah, še posebej glede na to, koliko drugih privlačnih vsebin se nam v zadnjem času ponuja na dosegu roke oziroma zaslona. Poglejte si samo število članov slovenskih splošnih knjižnic in število izposoj – želja po branju zagotovo obstaja, je pa res, da se precej več knjig prebere, kot se jih dejansko kupi, zato bi bilo verjetno primerneje govoriti o tem, da se knjig ne kupuje.

Se pa seveda popolnoma strinjam, da bi se vedno lahko bralo še več, ampak do tega po mojem mnenju ne bomo prišli s posiljevanjem ljudi z branjem in katastrofičnimi napovedmi o tem, ob kaj vse bomo, če ne bomo brali, temveč zgolj in samo s tem, da bomo bralcem ponudili privlačne, sodobne, trendovske naslove, takšne, ki jih bodo nagovorili, v katerih se bodo našli in jih z veseljem prebrali – točno takšne, kot smo jih zbrali v Žametni. Želimo, da zbirka postane sinonim za dobre zgodbe, za knjige, ki se berejo, za knjige, ki pridejo do ljudi, za knjige, o katerih se govori. Želimo ustvariti zbirko, v kateri bo vsakdo našel kaj zase, pa naj prisega na napete kriminalne romane, poetične ljubezenske zgodbe, dramatične družinske sage, zgodovinske epopeje ali pa sploh ne ve, kaj bi bral – v tem primeru nudimo odlična bralna priporočila. Ravno zaradi tega, ker želimo nagovoriti čim več ljudi, je zbirka tako vsebinsko kot žanrsko zelo heterogeno zasnovana, velik poudarek pa je tudi na privlačni in sodobni vizualni podobi. Upamo seveda, da bo privabila čim več bralcev, tudi tistih, ki le kdaj pa kdaj posežejo po knjigi oziroma oklevajo med knjigo in novo epizodo priljubljene serije. Če jih bo ta navdušila, bodo morda po njej posegli še večkrat. Ampak to je dolgotrajen proces, ki se ne zgodi čez noč, sem pa glede branja in slovenskih bralcev vedno bila in ostajam optimistična.
Že prva javna predstavitev nove zbirke je bila zelo odmevna, seveda predvsem zaradi še vedno velike medijske privlačnosti Boruta Pahorja. Kako boste zbirko še podprli z marketinško-komunikacijskega vidika? Boste poleg svetovnih uspešnic večinoma stavili na znane slovenske obraze, ki se pogosto izkažejo za najboljšo promocijo tudi, ko gre knjige?
V zbirki Žametna Beletrina bo letos izšlo šest naslovov izpod peresa domačih avtorjev in štirinajst skrbno izbranih naslovov, ki so vzbudili pozornost na tujih knjižnih trgih, se uvrstili na lestvice najbolj priljubljenih knjig in že nagovorili številne bralce po svetu. Prav vsakega od njih bomo podprli z marketinškimi in komunikacijskimi aktivnostmi. Zavedamo se, da je veliko lažje k sodelovanju pri promociji knjige na slovenskem tržišču privabiti domače avtorje, zato bomo z njimi zagotovo izvedli več aktivnosti, bomo pa k sodelovanju pri promociji slovenskih prevodov povabili tudi tuje avtorje in se potrudili, da  bomo našli tudi zanje zanimive in izvedljive možnosti promocije. Naša marketinška ekipa pod vodstvom Petre Slanič je za zbirko Žametna Beletrina že ob samem lansiranju znamke lani novembra pripravila večkanalno oglaševalsko kampanjo in ustvarila sodobno vizualno linijo oglasov za zbirko ter njene posamezne naslove in v sodelovanju z agencijo Kreativna baza pripravila odmevno novinarsko konferenco. S podobnimi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu, s ciljem seveda, da za vsako izdano knjigo najdemo pravo bralko oziroma bralca. 
Veliko Slovencev knjige prebira v izvirniku, predvsem v angleščini – sama jih poznam, kar nekaj, ki so na primer avtobiografijo Rezerva princa Harryja, ki je prav tako izšla v prvem paketu Žametne Beletrine, prebrali že takoj ob izidu, saj je na Otoku požela veliko zanimanja. Ali s tega vidika vseeno menite, da bodo takšne knjige slovenski bralci prebirali tudi v slovenščini?
To je zagotovo zelo umestno vprašanje in tudi sami smo si ga v procesu snovanja zbirke večkrat zastavili (smeh). Res je, veliko ljudi bere v angleščini, a je še vedno veliko več tistih, ki raje počakajo na prevode. Analize kažejo, da po knjigah v tujem jeziku posegajo po eni strani predvsem mladi (res veliko t. i. »young adult« literature in grafičnih romanov se prebere v angleščini), po drugi strani pa ljudje, ki iščejo strokovno literaturo, ki je precej nišna in za katero največkrat ni pričakovati, da bo prevedena v slovenščino. Po leposlovju v izvirnikih pa niti ni takšnega povpraševanja, ljudje še vedno raje počakajo na prevod, če ta pride relativno hitro. Pri Žametni se bomo seveda potrudili, da se bomo čim hitreje odzivali na dogajanje na tujih knjižnih trgih in bralce razveselili s prevodi, kakor hitro bo mogoče. Je pa res, da je globalni marketing na pohodu in ljudje veliko hitreje izvejo za tuje uspešnice in si jih lahko tudi hitro naročijo preko spleta. A roko na srce, udobneje je brati v domačem jeziku, priznajmo si, in če je prevod dober, se tudi splača malce počakati. Da to drži, se je pokazalo tudi pri avtobiografiji princa Harryja. Čeprav je prevod izšel relativno pozno, več kot pol leta po izidu angleškega originala, so bralci knjigo zelo lepo sprejeli.
Ste pred uvedbo nove zbirke ocenili, da bo prav zaradi večjega kroga bralcev tudi prodajno uspešna oz. ali bi z njo začeli tudi, če si ne bi obetali dobre prodaje?
Vedeti moramo, da je zbirka Žametna Beletrina že v izhodišču zasnovana kot komercialna zbirka. To ne pomeni – kot je pogosto napačno dojeto, kadar se v istem stavku znajdeta besedi komercialno in knjiga –, da bomo izdajali komercialne romančke brez neke posebne dodane vrednosti, t. i. plažno literaturo, če hočete. Komercialno zasnovana zbirka pomeni, da knjige ne bodo izšle s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo oziroma kakšnih drugih sofinancerjev (število subvencioniranih knjig je namreč omejeno), temveč bodo morale preživeti na trgu. Nagovoriti bodo morale dovolj ljudi, da se bo vložek v izdajo knjige, ki seveda ni majhen, kril s prodajo. Zato se seveda pri izboru naslovov v zbirki vedno vprašamo, ali bo knjiga našla dovolj bralcev in seveda kupcev, ali je dovolj zanimiva, da bo vzbudila njihovo pozornost, je dovolj dobro napisana, da jih bo pritegnila in se bo glas o njej širil naprej in da ni preveč hermetična, seriozna, hkrati pa še vedno dovolj intrigantna in berljiva. Veliko knjig je na trgu, a niso vse takšne. In ni jih vedno lahko najti, kar tudi bralci zelo dobro vedo. In zame je po skoraj dveh desetletjih dela v založništvu še vedno največji izziv knjigo pripeljati do čim večjega števila ljudi. Da jih ta nagovori, da z njimi vzpostavi dialog  – seveda upam, da bo takšnih v Žametni čim več.
Ali nam lahko morda že postrežete s prodajnimi rezultati prvega paketa knjig iz Žametne Beletrine?
Pri prvem paketu smo imeli srečno roko ali pa dober nos, če hočete (smeh!), saj gre za res udarno trojico. Priročnik za politične & druga začetnike izpod peresa bivšega predsednika Boruta Pahorja z naslovom Zmaga je začetek je že v ponatisu, pri čemer je prva izdaja izšla v kar 3500 izvodih. Tudi Rezerva princa Harryja, verjetno v medijih najbolj izpostavljenega člana britanske kraljeve družine, ki je s pomočjo vrhunskega ghostwritterja napisal odlično knjigo, je nagovorila slovenske bralce – v slabih dveh mesecih od izida smo prodali skoraj dve tretjini naklade. Bralci pa so toplo sprejeli tudi roman Šola za dobre matere, ki govori o pritiskih perfekcionizma, ki  jih posamezniku nalaga sodobna družba, in ki je tako zelo navdušil bivšega ameriškega predsednika Baracka Obamo, da ga je uvrstil med svoje najljubše knjige – skoraj polovica naklade je od izida, ki je bil konec novembra, že našla mesto na knjižnih policah bralcev.
Slovenski knjižni trg je precej zasičen; poleg uveljavljenih založb, ki sledijo svoji zastavljeni poti in vsako leto izdajo načrtovano število novih knjižnih naslovov, se v zadnjih letih zaradi napredka tehnologije pojavlja vse več avtorjev, ki se odločajo za samozaložbo. V teh časih je torej že vsakdo lahko pisatelj. Kakovost takšnih knjig je seveda vprašljiva, saj niso podvržene kritičnemu očesu urednika, pogosto niti lektorskemu pregledu ne. Kako vi sami kot izkušena urednica gledate na ta pojav?
Slovenci imamo že vseskozi prav poseben odnos do literature; nadvse cenimo svoje pisatelje – v preteklosti smo jih celo še malce bolj postavljali na piedestal –, hkrati pa bi si skoraj vsi tudi želeli postati pisatelji. To je seveda zaradi razvoja tehnologije, predvsem digitalnega tiska, postalo vse lažje dosegljivo – ampak ali to, da imaš izdano knjigo, že pomeni, da si pisatelj? Osebno se mi sicer ne zdi nič narobe, če se ljudje trudijo slediti svojim sanjam, so proaktivni in izdajo knjigo v samozaložbi, bi pa včasih seveda lahko bili malce bolj samokritični in bi morebiti lahko tudi koga prosili za pomoč oziroma nasvet ali pa delo prepustili strokovnjakom, saj je od tega, da knjigo napišeš, do tega, da se stiska, še veliko faz – omenili ste lekturo, pa uredniško delo, korekture, oblikovanje notranjosti in ovitka, priprava za tisk … –, za katere ljudje bodisi niti ne vedo bodisi se jim zdijo nepomembne. Pa seveda niso – vse faze morajo biti dobro opravljene, da dobimo res vrhunski izdelek. Ampak po drugi strani pa, roko na srce – saj takšne knjige, če res ne izstopajo po kakovosti, realno ne pridejo do prav velikega števila ljudi. Trg oziroma bralci, če hočete, ki so – in tega se moramo zavedati – zahtevni potrošniki, jih kar hitro izpljune. Je pa res, da je ameriška pisateljica Colleen Hoover sprva najprej izdala knjige v samozaložbi, po izjemnih odzivih, ki jih je požela na BookToku, pa jo je opazila velika založba in jo nato ustoličila kot eno najbolj prodajanih avtoric ta hip. Mogoče to uspe tudi kakšnemu od nadobudnih slovenskih pisateljev samozaložnikov.
V zahodnih državah, predvsem v ZDA in Veliki Britaniji, so že desetletja zelo priljubljeni različni priročniki za samopomoč. Takšne trende opažajo založniki tudi pri nas in zdi se, da se je po pandemiji koronavirusa njihova prodaja le še povzpela, saj ljudje očitno uteho iščejo tudi v knjigah. Boste tudi pri Beletrini sledili temu trendu ali pa vam zadostuje že nova zbirka Žametna Beletrina, ki ponuja »ljubeznivo« branje v skladu s sloganom »Čas za dobre zgodbe. Čas zame«?
Priročniki za samopomoč so že zelo dolgo stalnica na tujih trgih, ki se konstantno dobro prodaja, saj očitno vseskozi obstaja precejšnje povpraševanje po tovrstni literaturi. In tudi v Sloveniji stanje ni pretirano drugačno. Že vsaj vse od leta 1994, ko je izšel prevod svetovne uspešnice in verjetno ene od najbolj prodajanih in ponatisnjenih knjig v Sloveniji, knjige Louise Hay Življenje je tvoje, začetnice in velike kraljice tega žanra, so priročniki za samopomoč prisotni tudi na slovenskem knjižnem trgu.

Seveda obstajajo obdobja, ko jih je manj, in obdobja, ko se zdi, da so preplavili tržišče, kot ste tudi sami opazili. Mogoče bi se morali vprašati, kaj to pomeni za nas kot družbo? Se hočemo vsi samo izboljšati ali pa morebiti nimamo dostopa do drugih oblik pomoči in posegamo po tistih, ki so nam dostopne? Se pa dejansko o tem zdaj, po pandemiji koronavirusa, ki je imela velik vpliv na duševno zdravje posameznikov in je posledično poudarila njegov pomen za družbo kot celoto, tudi več piše. Prav tako je v zadnjem času – najverjetneje tudi ena od posledic korone – opazen vznik (tujih) terapevtov, ki ponujajo nasvete preko različnih družbenih omrežij in imajo skoraj vsi svoje knjige, pa tudi nekatere slovenske založbe so se malce bolj profilirale v tej smeri.  Tudi pri nas snujemo knjigo, ki bo vsaj delno posegla v ta žanr, nastaja pa v sodelovanju s priznanim slovenskim psihiatrom in psihoterapevtom.
Ni pa zasičen le knjižni trg; oglaševalci se čedalje težje potegujejo za pozornost potrošnikov, ki so nenehno pod udarom privlačnih vsebin – od zasvojljivega brskanja po družbenih omrežjih, preko pretočnih platform s serijami, ki kar kličejo po verižnem gledanju, do podkastov in drugih medijev, ki poskrbijo za kratkočasenje. Kje je v tej informacijski poplavi prostor za knjige? Katere argumente morate uporabljati založniki, da ljudi prepričate o prednostih branja knjig?
V sodobnem času smo preko dneva vsi bombardiranimi z najrazličnejšimi vsebinami, poleg tega pa je ritem življenja neizmerno hiter. Naporna služba, šola, otroci, vzgoja, prostočasne dejavnosti, nekam bi umestili še rekreacijo, pa malce bi se že podružili … in že zmanjka ur dneva. Zato je popolnoma razumljivo, da si po napornem dnevu želimo malce odklopa od vsega. Želimo se umiriti, predahniti, se sprostiti. In tukaj nastopijo žametke. S knjigami iz nove zbirke Žametna Beletrina ponujamo branje kot prijetno, sproščujočo izkušnjo, s čimer je povezan tudi slogan zbirke: čas za dobro zgodbo, čas zame. Želimo namreč, da si ljudje v tem hektičnem sodobnem času vzamejo čas zase, izstopijo iz primeža časovnega in drugih pritiskov, se umirijo, zatopijo v zgodbo in se z našimi knjigami podajo na izvrstno bralno pustolovščino. Temu je prilagojen tudi priročen format z zavihki, ročen in dovolj majhen ter lahek, da gre v torbico in ga lahko imamo vseskozi s sabo, kar nam omogoča, da si lahko kadar koli in kjer koli »privoščimo« oziroma »vzamemo« ta čas zase. Ponujamo torej nekakšen eskapizem – želimo, da se bralci potopijo v vzporedni literarni svet, odmislijo tuzemske tegobe in težave in so prisotni zgolj v tem fiktivnem svetu, ki pa ga za razliko od drugih ponudnikov zgodb, npr. filmov in serij, lahko vsaj vizualno veliko bolj sooblikujejo s svojo domišljijo.

Seveda se zavedamo, da smo za razliko od preteklosti, ko je bilo branje ena od redkih prostočasnih dejavnosti, ki je ponujala zgodbo, zdaj bombardirani z njimi preko raznih ponudnikov pretočnih vsebin, da knjiga zdaj za pozornost tekmuje z vse bolj priljubljenimi serijam in vsemi drugimi možnostmi, ki jih ponujajo zasloni na dosegu roke. In vemo, da moramo v zbirki Žametna Beletrina ponujati dovolj privlačne zgodbe, da se bodo bralci odločili zanje. Takšne, ki nam kaj nežnega zašepetajo na uho, nas presunejo, sproščeno nasmejejo, postavijo pred etično dilemo ali pa prav pošteno prestrašijo. Takšne, ki jih preberemo na mah, a z nami ostanejo za vedno.

VIR: MM